ZP-1 člen 90, 114, 114/4, 155, 155/1-6. URS člen 22, 29.
dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - navzočnost obdolženca - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca
Če obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave.
litispendenca – dopustnost tožbe – litispendenca v postopku, za katerega se uporabljajo določbe ZUS-1
Vrhovno sodišče je v okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe ugotovilo, da je tožeča stranka 4. 2. 2011 pri Vrhovnem sodišču vložila tožbo, ki se vodi pod opravilno številko G 4/2011, s katero izpodbija isti sklep, to je sklep Vlade Republike Slovenije 02104-5/2010/3 z dne 13. 1. 2011, tožene stranke, ki je v obeh primerih Republika Slovenija. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da obravnavana tožba zaradi obstoja litispendence ni dopustna.
ZP-1 člen 156, 156-1, 171. ZKP člen 427. ZJC člen 77a, 77a/1-1.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Če na relaciji, kjer voznik vozi, ni cestninske točke, ki bi jo prevozil, ne da bi plačal cestnino, dejanje ne predstavlja prekrška po prvi alineji prvega odstavka 77. a člena ZJC.
ZDR člen 52, 75. ZUJIK člen 33, 38, 46. ZZ člen 37. URS člen 156. ZUstS člen 23.
javni zavod – pogodba o zaposlitvi za določen čas – vezanost na mandat – pomočnik direktorja – v. d. direktorja – predčasno prenehanje mandata – ocena ustavnosti
Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto pomočnice direktorja je bila vezana na mandat direktorja, ki je to funkcijo dejansko opravljal vse do tedaj, ko je sodišče odločbo o njegovem imenovanju za direktorja tožene stranke odpravilo. Drugostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da se je s tem iztekel tudi čas, za katerega je bila sklenjena tožničina pogodba za pomočnico direktorja.
Na podlagi prve alineje 75. člena ZDR je tožničina pogodba o zaposlitvi za delovno mesto v. d. direktorja prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (t. j. z imenovanjem G. P. za direktorja tožene stranke), o čemer je tožena stranka tožnico tudi obvestila.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti – delovno razmerje pri samostojnem podjetniku
Tožniku je treba določiti rok za odpravo nesklepčnosti in mu dati možnost za popravo tožbe, kar pomeni, da so v tožbi vsebinske pomanjkljivosti, ki jih je mogoče z dodatnimi navedbami odpraviti. Če pa nesklepčnosti ni mogoče odpraviti, poziv na odpravo nima nobenega smisla.
ZZVZZ člen 2, 23, 40, 129. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 54, 103, 135, 155.
poškodba v tujini – prevoz v Slovenijo - nujni prevoz zaradi zagotovitve zdravljenja - povrnitev stroškov zdravljenja
V primeru, da v Sloveniji ne bi bilo možnosti operativnega zdravljenja poškodbe, bi bil zavarovanec na podlagi 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja na stroške tožene stranke upravičen do ustreznega operativnega zdravljenja v tujini. Zato je treba tudi v obratni smeri, ob smiselni uporabi navedene določbe Pravil, tožniku, kot zavarovancu tožene stranke, priznati pravico do operativnega zdravljenja v Ljubljani, ker mu v otoškem mestu Las Palmas ustrezno zdravljenje ni moglo biti zagotovljeno. To pa pomeni tudi pravico do povračila potrebnih stroškov prevoza v smislu določb 155. člena navedenih Pravil.
ZJU člen 16, 16/3. ZSPJS člen 2, 3, 3/3. ZDR člen 42. ZObr člen 88, 88/1, 88/3.
plačilo za dejansko opravljeno delo – neustrezna izobrazba
Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za dolžnost skrbnika telekomunikacijske infrastrukture tožniku odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, mu mora za opravljeno delo zagotoviti pravice, ki jih za to dolžnost določajo zakon, podzakonski akt oziroma kolektivna pogodba, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat (v višini 70 % od osnove za odmero družinske pokojnine; prvi odstavek 123. člena ZPIZ-1), tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, pa je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.
Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna.
predlog za dopustitev revizije – pogodba o pristopu k dolgu – učinek potrjene prisilne poravnave za terjatev upnika proti pristopniku k dolgu – očiten odgovor – zastaranje terjatve na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu – nemško pravo – pomembnost pravnega vprašanja s stališča tujega prava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pri pristopu k dolgu kot takemu stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in se tako vzpostavi razmerje med upnikom in tretjim, prisilna poravnava nad dolžnikom pa zato na položaj upnika nima nobenega vpliva.
V zvezi z zastaranjem terjatve na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu se v obravnavani zadevi uporablja nemško materialno pravo. Predlagatelj v predlogu sicer navaja, da glede teh vprašanj ni sodne prakse vrhovnega sodišča, vendar pa to ni odločilno. Odločilna bi bila pomembnost teh pravnih vprašanj s stališča nemškega prava. Okoliščin, ki bi kazale na spornost zastavljenih pravnih vprašanj s stališča nemškega prava, predlagatelj ne navaja, zato ni izkazal, da bi šlo v tem primeru za pomembno pravno vprašanje.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – invalid – pravica do dela s krajšim delovnim časom
Ker iz pravnomočnih odločb imenovanega zdravnika izhaja, da je bila tožnica od 1. 2. 2008 do 7. 3. 2008 začasno nezmožna za delo brez omejitve ur začasne nezmožnosti, ni bilo pravne podlage za to, da ji je tožena stranka z izpodbijanima odločbama za obdobje ugotovljene začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas priznala pravico do izplačila nadomestila plače le za 6 ur dnevno.
Tožnica je pričela delati s krajšim delovnim časom 8. 3. 2008. Do takrat je njena delovna obveznost, kljub odločbi o ugotovljeni invalidnosti, znašala poln delovni čas in bi ji moral delodajalec plačevati polno plačo, če ne bi imela od tožene stranke priznano začasno nezmožnost za delo in s tem pravico do denarnega nadomestila.
ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184.
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna in krivdna odgovornost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedba dokazov
Ob obsežno izvedenem dokaznem postopku, po katerem je sodišče ugotovilo, da ne obstaja eden od elementov odškodninske obveznosti tožene stranke (objektivna ali krivdna odgovornost), ni bilo dolžno izvajati dokazov še v smeri ugotavljanja vzročne zveze kot drugega elementa odškodninske obveznosti tožene stranke.
ZPP člen 28. Sporazum med Zveznim izvršnim svetom SFRJ in Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju o sedežu Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 5, 11.
odpravnina - mednarodna organizacija kot delodajalec – imuniteta - pristojnost slovenskega sodišča
Ker mednarodna pogodba, ki bi splošno urejala vprašanja imunitete mednarodnih organizacij, ne obstaja, je treba utemeljenost sklicevanja na imuniteto ocenjevati v vsakem primeru posebej.
V konkretnem primeru je mednarodna organizacija pred slovenskim sodiščem tožena kot delodajalec. Ne gre torej za oblastno ravnanje oziroma ravnanje izvršeno iure imperii, zato v tem postopku tožena stranka ne uživa imunitete pred slovenskimi sodišči.
Zoper drugostopenjski sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo pritožbo zoper sklep o nedopuščeni reviziji, ni dovoljena revizija.
URS člen 24, 39, 39/2. ZPP člen 150, 150/2. ZDIJZ člen 17, 17/3.
pregled in prepis sodnega spisa – ZPP kot lex specialis - predpostavke pravice do pregleda spisa - opravičena korist – informacije javnega značaja – načelo javnosti sojenja
Višje sodišče je predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis.
Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pomen odgovora na pravno vprašanje za odločitev v sporu – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je ugotovilo drugačno dejansko stanje od tistega, na katerega tožeča stranka opira ti dve pravni vprašanji. Glede na ugotovljeno dejansko stanje odgovora na izpostavljeni pravni vprašanji ne moreta vplivati na odločitev v obravnavani zadevi.
kmet – pridobitev pravic na podlagi invalidnosti – invalidnost III. kategorije – krajši delovni čas – neustavna zakonska določba
Sodišče tožniku ni priznalo pravice do premestitve na drugo delovno mesto ali na drugo delo, temveč izrecno le pravico do dela v okviru svoje dejavnosti s krajšim delovnim časom. Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
Listinske dokaze, ki jih ima in s katerimi dokazuje dejstva, ki jih zatrjuje, mora stranka sodišču predložiti. Ne zadostuje, da se nanje samo sklicuje in čaka, da jo sodišče pozove, naj jih predloži (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 126/2001 z dne 21. 3. 2002).
Po določbi drugega odstavka 189. člena ZOR se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Odločilna je objektivna (praviloma tržna) vrednost stvari.
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 377. OZ člen 81 435, 518, 766.
prodajna pogodba – prodaja po vzorcu – mandatna pogodba – dokazovanje – dokaz s poslušanjem magnetograma – zavrnitev dokaznega predloga – nesporna dejstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek - gospodarski spor – zavrženje revizije
Pravno neupoštevni so vsi tisti revizijski očitki, ki so oblikovani kot očitki kršitev določb pravdnega postopka, dejansko pa tožeča stranka z njimi izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in preverilo pritožbeno sodišče.
Pri zavrnitvi dokaznega predloga s poslušanjem magnetograma se je sodišče prve stopnje sklicevalo na merila presoje, ki jih je Ustavno sodišče postavilo v zadevi Up-472/02 z dne 7. 10. 2004 in je ta merila tudi pravilno uporabilo na sporni primer.