vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - zunajzakonska skupnost - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrnila, saj je bilo v času, ko je tožnica zahtevo vložila, s pravnomočno sodbo že odločeno, da razmerja med pokojnim zavarovancem in tožnico ni mogoče kvalificirati kot življenjsko skupnost, ki bi bila v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Pri tožniku so diagnostični postopki in zdravljenje še vedno v teku, tako pri njem še ne gre za zdravstveno stanje, ki bi bilo dokončno in bi pomenilo popolno izgubo delovne zmožnosti. Iz tega razloga njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljena.
ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-44. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška
Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.
Ni se mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak pri prometnem znaku za začetek naselja.
Tožeča stranka je vtoževala le razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga, ki je v razmerju do tožene stranke le zavezovalni posel, ki še ne ustvarja nobenih dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke, saj te povzroči šele razpolagalni posel, ki pomeni izpolnitev obligacijske obveznosti. V konkretni zadevi je razpolagalni posel plačilo sprejete obveznosti po pogodbi o prevzemu dolga oziroma nalog za plačilo, s katerim se prenese denarno dobroimetje.
vročanje ugovora in pritožbe v odgovor – potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom
Ker ugovor ni bil obrazložen, se ta v skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZIZ ne vroča v odgovor upniku. Tudi pritožba, s katero se izpodbija samo odločitev o stroških postopka, se ne vroča v odgovor nasprotni stranki (četrti odstavek 9. člena v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZIZ).
Po petem odstavku 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je posledica nepredložitve pooblastila k pritožbi, ki jo stranka vloži po odvetniku, takojšnje zavrženje pritožbe brez pozivanja na dopolnitev. Pritožbene navedbe o nesprejemu poziva na dopolnitev se glede na predpisano sankcijo vložitve pravnega sredstva brez pooblastila tako izkažejo kot nerelevantne.
denarna socialna pomoč - pogoji za pridobitev pravice - minimalni dohodek - dohodek iz dejavnosti
Ker je tožnikov mesečni dohodek, ki ga je prejel iz opravljanja samostojne dejavnosti, presegel na podlagi zakona določen minimalni dohodek, je bila njegova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjena.
pristojnost sodišča – postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve
V primeru, kjer predlagateljica zahteva določitev odškodnine zaradi razlastitve, ne gre za odločanje o pravici na nepremičnini. Pravilo, po katerem je v obravnavanem primeru potrebno določiti krajevno pristojnost, je tako prvi odstavek 12. člena ZNP.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/2. ZPP člen 163, 163/7, 291, 291/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - objektivni rok - stroški postopka - priglasitev stroškov
Objektivni zastaralni rok ni začel teči šele z dnem, ko je bil tožnik seznanjen, da je zdravljenje njegove poškodbe končano, ampak na dan, ko se je tožnik poškodoval pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih. Ker je tožnik odškodninsko tožbo vložil več kot pet let od tega dne dalje, je njegov tožbeni zahtevek zaradi zastaranja neutemeljen.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – oporočni dedič, ki ni zapustnikov potomec – zapuščinski postopek – pravdni postopek
Premoženjskopravni zahtevki drugih oseb, ki niso zajete v določbi 32. členu ZD, se lahko uveljavljajo v pravdi in ne v zapuščinskem postopku.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožbeno navajanje, da je drugotožeča stranka že ob vložitvi tožbe predložila listine o prekinitvah prevoznih pogodb, pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 337. čl. ZPP ni upoštevalo, saj so bile te listine predložene šele z vložitvijo pritožbe.
Zmota tožnice je bila po njenih navedbah povzročena s strani omenjenih oseb (v tožbenih navedbah omenja tudi T. K.), v primeru resničnosti teh navedb pa nikakor ni mogoče očitati tožnici, da si kreditne pogodbe in ostale dokumentacije pred podpisom ni prebrala, saj je bil ravno to namen zatrjevane prevare in je bila tožnici njena skrbnost s takim ravnanjem preprečena.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - policist - nepremoženjska škoda
Za škodo (poškodbo), ki ji je tožnica utrpela pri opravljanju vaje samoobrambe na delovnem mestu policistke, je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker ni sprejela pisnih navodil o izvajanju vadbe, predvsem pa ker delavcev ni opozorila o prenehanju vadbe v primeru bolečin. S takšnim navodilom bi se lahko preprečila poškodba, kot jo je utrpela tožnica.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
Izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku delitve solastnine je potrebno ugotavljati na podlagi 272. člena ZIZ. Analogna uporaba 114. člena ZNP ne pride v poštev v primerih, ko ne gre za postopek za ureditev razmerij med solastniki.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.