pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca - nadomeščanje odsotnega delavca
Pri spremembi delodajalca prevzeti delavec pri delodajalcu prevzemniku ohrani delovnopravni status, ki ga je imel pri delodajalcu prenosniku. Ker je imela tožnica z delodajalcem prenosnikom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je tudi pri delodajalcu prevzemniku (toženi stranki) ohranila isti delovnopravni status. Tudi kasnejše pogodbe o zaposlitvi za določen čas je sklenila zakonito iz razloga nadomeščanja delavk, ki so bile začasno odsotne. Zato tožnica neutemeljeno zahteva, da se šteje, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje zavrne ugovor sodne nepristojnosti (ker nobena stranka ne predloži arbitražnega dogovora), ni dovoljena pritožba. Zato se takšna pritožba zavrže. Pri tem ni bistveno, ali sodišče prve stopnje v sklepu navede, da je dopustno pravno sredstvo (pritožba), saj takšen napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice (do pritožbe), ki je ni.
stroški postopka - nagrada za postopek - ponovljeni postopek
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo in lahko odvetnik prejme nagrado še za ponovljen postopek.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
ZDR člen 182. OZ člen 131, 353, 353/1. ZPP člen 274, 274/1. KZ-1 člen 240, 240/2, 244, 244/1.
odškodninska odgovornost delavca - kazenski postopek - elementi odškodninskega delikta - škoda - zastaranje - pobotni ugovor - res iudicata - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku vtoževala tudi škodo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v okviru premoženjskopravnega zahtevka v kazenski zadevi, je prvostopenjsko sodišče ta del tožbe pravilno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju me Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/3, 35, 35/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - sorazmerni del - pogoji za pridobitev pravice
Republika Hrvaška, v kateri je bil zavarovan tožnik, ki v Republiki Sloveniji uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ z dne 8. oktobra 1991. Od tega dne se lahko pri seštevanju zavarovalnih dob upošteva zavarovalna doba le dejanskem trajanju, ne upošteva pa se eventualna benificirana delovna doba, priznana na Hrvaškem. To pa pomeni, da tožnik glede na skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo (v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - dokazno breme
Indici, ki jih je v zvezi z očitano kršitvijo (z znaki poskusa kaznivega dejanja tatvine) v odpovedi navedla tožena stranka in na katere se je sklicevala v sodnem postopku, ne zadoščajo za odločitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ni izkazal, zakaj brez svoje krivde dokazov, ki jih je priložil, ni uveljavljal, še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrglo.
Vročilnica je javna listina, toženec pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti.
Potrdilo o izvršljivosti (velja tudi za potrdilo o pravnomočnosti) ureja 42. člena ZIZ. Potrdilo o izvršljivosti da organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker na plačilnem nalogu in na sklepu z dne 3. 2. 2011 ni potrdila o pravnomočnosti, le-tega tudi ni mogoče razveljaviti.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069517
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 277, 277/1, 277/4, 277/4-1. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za vložitev izpodbojne tožbe – sprememba tožbe – nakazilo – sklepčnost – objektivni pogoj izpodbojnosti – fiktivna izplačila – ugodnejši pogoji za izplačilo
Za situacijo iz 2. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP gre lahko le v primerih, ko upnik pred začetkom stečajnega postopka svoje terjatve do stečajnega dolžnika ne dobi poplačane, pač pa z izpodbijanim dejanjem pridobi ugodnejše pogoje za njegovo poplačilo v stečaju. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je tožena stranka z izpodbijanimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika svoje terjatve dobila poplačane v celoti. Zato gre v tem primeru lahko le za pravno situacijo iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, ko je objektivni pogoj izpodbojnosti podan, če je bila posledica izpodbijanih dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
Zmota tožnice je bila po njenih navedbah povzročena s strani omenjenih oseb (v tožbenih navedbah omenja tudi T. K.), v primeru resničnosti teh navedb pa nikakor ni mogoče očitati tožnici, da si kreditne pogodbe in ostale dokumentacije pred podpisom ni prebrala, saj je bil ravno to namen zatrjevane prevare in je bila tožnici njena skrbnost s takim ravnanjem preprečena.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.