ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem člen 2.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se javnemu uslužbencu za prihod na delo in z dela prizna kilometrina za najkrajšo razdaljo, pri čemer ni nobene osnove za to, da bi to razdaljo izračunali brez upoštevanja lokalnih cest.
vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Ker ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki ni bil podan razlog predvidenega zmanjšanja obsega vpisa učencev (poseben razlog za zaposlovanje za določen čas po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI), pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila zakonito sklenjena in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izpodbojnost - grožnja
Pojasnilo ravnateljice o postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njenih posledicah ter predlog tožniku, naj sam poda odpoved, ne predstavlja nedopustnega pritiska oz. grožnje, ki bi vplivala na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 6, 6/2, 131, 179. ZVZD člen 5, 6, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - zavarovanje odgovornosti - nepremoženjska škoda
Ker prva toženka kot delodajalec ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnika v specifičnem okolju trezorja, v katerem so se na policah v višini dveh metrov nahajale ne povsem stabilne plombirane vreče s kovanci, težke okoli 20 kg, je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker je ena izmed vreč padla nanj, krivdno odgovorna.
Sodišče prve stopnje res ni utemeljilo navedbe, v čem naj bi bil nekritičen odnos storilca do lastnega ravnanja in v čem naj bi bilo ob upoštevanju storitve dveh prekrškov vožnje s prekoračeno hitrostjo hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, medtem ko so trditve, da storilec za storitev prekrškov ni pokazal prav nobenega obžalovanja v nasprotju z navedbami v storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in podano izjavo pred sodiščem prve stopnje na zaslišanju. Dejstvo, da storilec ne more sprejeti prve obsodbe kot pravične, ne pomeni, da ne sprejema posledic takšne obsodbe in da prekrška ne obžaluje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - povezane družbe - kriteriji za izbiro - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je ugotovila nepotrebnost tožnikovega dela na delovnem mestu tehničnega direktorja v posledici reorganizacije poslovanja v povezanih družbah. To predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za presojo zakonitosti te odpovedi pa je bistveno še, kakšni kriteriji so bili uporabljeni za določitev tožnika kot presežnega delavca in ali je bila pri toženi stranki možnost, da tožnik ohrani zaposlitev pod spremenjenimi pogoji.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reparacija - obstoj delovnega razmerja - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v točki II izreka izpodbijane sodbe v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi), v točki I/3 izreka pa je tožniku del vtoževanih zneskov razlike v plači za isti čas prisodilo. S tem je zagrešilo nasprotje med odločitvijo v izreku, izpodbijana sodba pa je v točki II izreka obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.
plača - znižanje plače - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpravnina
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja prejemek iz delovnega razmerja na zakonski podlagi, kateremu se delavec ne more odpovedati.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 118, 118/1, 184.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - reparacija - upokojitev
Tožena stranka je kot delodajalec za vse relevantne okoliščine v zvezi z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izvedela že v septembru 2010, ko je bil o zadevi obveščen generalni direktor tožene stranke. Ker je postopek odpovedi izpeljala potem, ko je bila končana kriminalistična preiskava, je bila odpoved (podana v mesecu februarju 2011) podana prepozno.
Dejstvo, da se je tožnik po odpovedi upokojil, ne pomeni, da nima pravice do povrnitve škode zaradi prikrajšanja (razlike med plačo, ki bi jo prejemal, in pokojnino) zaradi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Vročilnica je javna listina, toženec pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti.
Potrdilo o izvršljivosti (velja tudi za potrdilo o pravnomočnosti) ureja 42. člena ZIZ. Potrdilo o izvršljivosti da organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker na plačilnem nalogu in na sklepu z dne 3. 2. 2011 ni potrdila o pravnomočnosti, le-tega tudi ni mogoče razveljaviti.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-10, 70/4, 70/4-7. ZPDZC člen 3, 5, 12, 12.a, 12.b. ZPP člen 86. ZDSS-1 člen 19. ZS člen 93.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - delo na črno - socialni spor - pooblaščenec
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ima kot specializirano sodišče status okrožnega sodišča, tako da bi tožnika v socialnem sporu lahko zastopal le pooblaščenec, ki je odvetnik oziroma diplomirani pravnik, ki je opravil pravniški državni izpit.
Tožnikovo delo strežbe v gostinskem lokalu (v lasti njegove žene) je inšpektorat pravilno ocenil za delo na črno. Na tej podlagi je toženka tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066605
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 26, 26/6, 202d. ZP-1G člen 52, 52/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – uporaba spremenjenih in dopolnjenih določb
Določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se uporabljajo za storilce, ki jim je sklep o prenehanju izdan po začetku uporabe določb o odložitvi izvršitve. Glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po ZVoz ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, uporaba določb o odložitvi prenehanja za imetnike tujega vozniškega dovoljenja ni bila predvidena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca - nadomeščanje odsotnega delavca
Pri spremembi delodajalca prevzeti delavec pri delodajalcu prevzemniku ohrani delovnopravni status, ki ga je imel pri delodajalcu prenosniku. Ker je imela tožnica z delodajalcem prenosnikom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je tudi pri delodajalcu prevzemniku (toženi stranki) ohranila isti delovnopravni status. Tudi kasnejše pogodbe o zaposlitvi za določen čas je sklenila zakonito iz razloga nadomeščanja delavk, ki so bile začasno odsotne. Zato tožnica neutemeljeno zahteva, da se šteje, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Ker je tožnik brez opravičila izostal s prvega naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
Pri tožniku so diagnostični postopki in zdravljenje še vedno v teku, tako pri njem še ne gre za zdravstveno stanje, ki bi bilo dokončno in bi pomenilo popolno izgubo delovne zmožnosti. Iz tega razloga njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljena.
denarna socialna pomoč - pogoji za pridobitev pravice - minimalni dohodek - dohodek iz dejavnosti
Ker je tožnikov mesečni dohodek, ki ga je prejel iz opravljanja samostojne dejavnosti, presegel na podlagi zakona določen minimalni dohodek, je bila njegova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjena.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme - obstoj delovnega razmerja - odpovedni rok - prevzem dolga
Ker tožena stranka (delodajalec), na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je tožnici izplačala prejemke iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za obračun in plačilo neizplačanih plač (z odvodom davkov in prispevkov), stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju me Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/3, 35, 35/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - sorazmerni del - pogoji za pridobitev pravice
Republika Hrvaška, v kateri je bil zavarovan tožnik, ki v Republiki Sloveniji uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ z dne 8. oktobra 1991. Od tega dne se lahko pri seštevanju zavarovalnih dob upošteva zavarovalna doba le dejanskem trajanju, ne upošteva pa se eventualna benificirana delovna doba, priznana na Hrvaškem. To pa pomeni, da tožnik glede na skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo (v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.