Po mnenju sodišča druge stopnje je zapustnica z omenjenimi izrazi dovolj določno označila nepremičnine, namenjene tožnici, sicer pa tudi ni mogoče pričakovati, da se bo zapustnica pri označevanju nepremičnin izražala s parcelnimi številkami, niti to ni pogoj za veljavnost oporočnih določb. Parcelne številke so praviloma zelo pomembne za pravni promet in predvsem vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa niso edini identifikacijski znak za nepremičnine, saj jih ljudje v pogovornem jeziku pogosteje označijo z drugimi opisnimi znaki.
pravica uporabe svojega jezika v postopku – razveza zakonske zveze
Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069513
OZ člen 59, 59/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1.
upravljanje kotlovnice – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – prekluzija – spor majhne vrednosti
Ker je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.
Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Zemljiškoknjižno sodišče v okviru odločanja o dovolitvi vpisa preverja le, ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev vpisa po 147., 148., 149. in 150. členu ZZK-1, med njimi mora preveriti tudi, ali je tožba uperjena zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik.
ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker je svet tožene stranke sprejel nov statut, po katerem je delovno mesto, na katerem je delala tožnica, delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ker direktorica tožene stranke tožnice ni imenovala na to delovno mesto, tožnica ni sposobna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnica ni podpisala. Tako je tožena stranka spoštovala zakonska določila za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tako da terjatev tožnice ni verjetno izkazana. Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Iz pravočasnih trditev tožene stranke ne izhaja, da je dolžnik pridobil terjatev do tožene stranke niti, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine izpolnila. Pravočasno tudi ni zatrjevala, da bi dolžnikova terjatev prenehala na kakšen drug način. Iz navedenega sledi, da se je dolžnikovo premoženje s sklenitvijo izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšalo. Glede na to, da je tožeča stranka dokazala, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev zapadlih davčnih obveznosti, je torej podana domneva, da je bilo izpodbijano dejanje storjeno v škodo upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072398
OZ člen 243, 243/3. ZPP člen 285.
odstop od pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – obseg odškodnine – predmet pogodbe – pogodbena kazen – omejitev odškodninske odgovornosti – upoštevanje nastale koristi – materialno procesno vodstvo
Tožena stranka ni upravičena do povračila škode, saj je v posledici škodnega dogodka (neizpolnitve in odstopa od pogodbe) pridobila korist, ki slednjo znatno presega. Res je tožena stranka korist pridobila iz naslova sklenjene pogodbe z novim kupcem, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre v tem primeru za nov, neodvisen pravni naslov. Bistveno je namreč upoštevati, da je do sklenitve nove pogodbe prišlo iz razloga razdrte (prejšnje) pogodbe s tožečo stranko ter da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, da pogodba ne bi bila razdrta.
spor majhne vrednosti – zastaranje terjatev upravnika večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Terjatve, ki jih upravnik večstanovanjske hiše etažnemu lastniku zaračunava mesečno, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku, ne glede na to, ali gre za terjatve iz naslova upravljanja ali terjatve, s katerimi se uveljavljajo stroški dobave materiala in storitev, ki jih je upravnik plačal za etažnega lastnika.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka
Sodišče presodi, ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora v celoti spoštovati pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča le priglasitev stroškovne postavke, ampak mora dejstvo, na podlagi katerega stranka zahteva povrnitev stroškov, izhajati iz podatkov spisa ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPIZ-1 člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - obstoj delovnega razmerja - vpis delovne dobe v delovno knjižico - samostojni podjetnik - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik, ki je bil v času od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje samozaposlen kot s.p., za to obdobje ni upravičen niti do priznanja obstoja oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki niti do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri toženi stranki, saj delavec v socialna zavarovanja ne more biti hkrati (za isto časovno obdobje) prijavljen na dveh različnih podlagah.
Pravico do izbire, ali bo po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zahteval reintegracijo ali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je zakonodajalec dal delavcu. Iz tega razloga se je tožnik lahko odločil, da ne zahteva vrnitve na delo k toženi stranki in je utemeljeno uveljavljal odškodnino, četudi mu je tožena stranka v času postopka pred sodiščem ponujala novo zaposlitev.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/7.
domneva umika tožbe - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka navaja, da pritožbe ni umaknila, priznava pa, da sodne takse ni plačala, ker je izvedla pobot. Slednje za dolžnost povrnitve stroškov toženi stranki niti ni bistveno. Tožeča stranka mora namreč tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, temveč je zaradi neplačila sodne takse prišlo do domneve umika tožbe.
ZGD-1 člen 418, 418/1, 418/4, 480, 480/1, 483, 483/1, 483/4.
odsvojitev dela poslovnega deleža – prenos novega in samostojnega poslovnega deleža – soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - nastanek skupnega deleža
Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno. Potrebno pa je (skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža.
Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 78, 79, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 244, 245, 245/2, 386.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - osebni stečaj - zastopanje - pravdna sposobnost - pritožba
Namen določb ZFPPIPP, ki obravnavajo osebni stečaj in ki stečajnemu dolžniku prepovedujejo razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je v tem, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti vedno omejena tudi njegova pravdna sposobnost v enakem obsegu, ampak je treba dolžniku priznati pravdno sposobnost, v kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje. Ker gre v konkretni zadevi, v kateri se toženec (dolžnik) pritožuje zoper delno ugodilno sodbo sodišča prve stopnje, s katero mu je bilo naloženo plačilo odškodnine, za takšno situacijo, je toženec (dolžnik) pravdno sposoben za vložitev pritožbe.
pravočasnost plačila takse – vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se kot nedopusten zavrže, če stranka hkrati ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne plača takse za pritožbo.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – izravnalna shema dopolnilnega zavarovanja – plačilo za posredovanje podatkov
Vsako plačilo (kot strošek), ki ga zavarovalnica za storitve iz naslova dopolnilnega zavarovanja plača izvajalcu zdravstvenih storitev, je relevantno, saj po naravi stvari vpliva na delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja.
Glede na takšno stanje stvari – in upoštevaje dejstvo, ki ga je v obravnavani zadevi na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo sodišče prve stopnje (ki ga tudi pritožba ne izpodbija), da je po uveljavitvi ZZVZZ-H tožeča stranka za toženo stranko opravljala po vsebini praktično enake posle kot pred tem – pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni upravičena do provizije nad zakonsko določenim zneskom 0,75 % od zneskov kosmatih obračunanih škod.
Da bi bil tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej naknadno dogovoriti.
Sodišče prve stopnje res ni utemeljilo navedbe, v čem naj bi bil nekritičen odnos storilca do lastnega ravnanja in v čem naj bi bilo ob upoštevanju storitve dveh prekrškov vožnje s prekoračeno hitrostjo hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, medtem ko so trditve, da storilec za storitev prekrškov ni pokazal prav nobenega obžalovanja v nasprotju z navedbami v storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in podano izjavo pred sodiščem prve stopnje na zaslišanju. Dejstvo, da storilec ne more sprejeti prve obsodbe kot pravične, ne pomeni, da ne sprejema posledic takšne obsodbe in da prekrška ne obžaluje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - akontacija odškodnine - stroški postopka - načelo uspeha
Odločitev, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, ni pravilna. Tožnik je namreč v postopku delno uspel - uspel je za valorizirani znesek odškodnine, ki sta jo na račun nepremoženjske škode, ki jo je tožnik vtoževal, tožena stranka in zavarovalnica, pri kateri ima tožena stranka zavarovano odgovornost za škodo, poravnali tožniku po vložitvi tožbe. V tem delu je bila torej tožba (do delnega plačila) potrebna, tožnik pa je v tem obsegu upravičen do povračila stroškov postopka.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 6, 6/2, 131, 179. ZVZD člen 5, 6, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - zavarovanje odgovornosti - nepremoženjska škoda
Ker prva toženka kot delodajalec ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnika v specifičnem okolju trezorja, v katerem so se na policah v višini dveh metrov nahajale ne povsem stabilne plombirane vreče s kovanci, težke okoli 20 kg, je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker je ena izmed vreč padla nanj, krivdno odgovorna.
ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem člen 2.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se javnemu uslužbencu za prihod na delo in z dela prizna kilometrina za najkrajšo razdaljo, pri čemer ni nobene osnove za to, da bi to razdaljo izračunali brez upoštevanja lokalnih cest.