Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Zemljiškoknjižno sodišče v okviru odločanja o dovolitvi vpisa preverja le, ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev vpisa po 147., 148., 149. in 150. členu ZZK-1, med njimi mora preveriti tudi, ali je tožba uperjena zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – vročanje – načelo kontradiktornosti – poravnalni odbor – seznanitev s procesnim gradivom
Postopek sodnega preizkusa primernosti višine denarne odpravnine ni namenjen preizkušanju utemeljenosti povsem arbitrarnih pomislekov manjšinskih delničarjev ali odpravljanju njihovega subjektivnega občutenja prikrajšanosti.
V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine udeleženec svojo pravico do izjave, ki vključuje pravico do seznanitve s procesnim gradivom, v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, na katerega so z zakonom prenešene pristojnosti glede vodenja postopka. Tudi poravnalni odbor lahko, če za to obstojijo utemeljeni (zakonski) razlogi, udeležencem postopka odreče seznanitev z dokaznimi listinami. V vsakem primeru pa je treba odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSK0005083
ZST-1 člen 20.
nastanek taksne obveznosti – podrejeni tožbeni zahtevek – sporni predmet – enakost pred zakonom
Kršitev ustavne pravice ni podana, če je tožnikov pooblaščenec v drugih zadevah, ko je uveljavljal primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, plačal takso ob vložitvi tožbe le za primarnega. Nepravilna uporaba zakona v drugih primerih namreč nima za posledico kršitve ustavne pravice v tistem primeru, ko sodišče zakon uporabi pravilno.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072393
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 5.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – skrbnost
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero v izvršilnem postopku se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ne pa – kot v konkretnem primeru – upnik, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje bi zato moralo v smislu načela zaupanja v zemljiško knjigo preveriti ne le, ali je toženka ravnala pošteno, torej ali je bila na njeni strani podana dobra vera glede zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, pač pa tudi, ali si je tožnica prizadevala in imela možnost predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah, torej ali je bila dovolj skrbna pri zavarovanju svojih pravic.
SPZ člen 49. ZPP člen 337. ---- op. 1: Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-128/03, Up-438/04 ter odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 in zlasti II DoR 403/2010.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tudi lastninska pravica v pričakovanju lahko predstavlja pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji so: da gre za pridobitev zastavne pravice v okviru izvršilnega postopka, da je bil pridobitelj zastavne pravice nepošten in da kupcu nepremičnine ni mogoče očitati neskrbnosti pri (ne)vpisu v zemljiško knjigo. Da so ti pogoji podani (kumulativno), je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
ZGD-1 člen 418, 418/1, 418/4, 480, 480/1, 483, 483/1, 483/4.
odsvojitev dela poslovnega deleža – prenos novega in samostojnega poslovnega deleža – soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - nastanek skupnega deleža
Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno. Potrebno pa je (skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža.
Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072398
OZ člen 243, 243/3. ZPP člen 285.
odstop od pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – obseg odškodnine – predmet pogodbe – pogodbena kazen – omejitev odškodninske odgovornosti – upoštevanje nastale koristi – materialno procesno vodstvo
Tožena stranka ni upravičena do povračila škode, saj je v posledici škodnega dogodka (neizpolnitve in odstopa od pogodbe) pridobila korist, ki slednjo znatno presega. Res je tožena stranka korist pridobila iz naslova sklenjene pogodbe z novim kupcem, vendar ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre v tem primeru za nov, neodvisen pravni naslov. Bistveno je namreč upoštevati, da je do sklenitve nove pogodbe prišlo iz razloga razdrte (prejšnje) pogodbe s tožečo stranko ter da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, da pogodba ne bi bila razdrta.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 78, 79, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 244, 245, 245/2, 386.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - osebni stečaj - zastopanje - pravdna sposobnost - pritožba
Namen določb ZFPPIPP, ki obravnavajo osebni stečaj in ki stečajnemu dolžniku prepovedujejo razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je v tem, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti vedno omejena tudi njegova pravdna sposobnost v enakem obsegu, ampak je treba dolžniku priznati pravdno sposobnost, v kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje. Ker gre v konkretni zadevi, v kateri se toženec (dolžnik) pritožuje zoper delno ugodilno sodbo sodišča prve stopnje, s katero mu je bilo naloženo plačilo odškodnine, za takšno situacijo, je toženec (dolžnik) pravdno sposoben za vložitev pritožbe.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka
Sodišče presodi, ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora v celoti spoštovati pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča le priglasitev stroškovne postavke, ampak mora dejstvo, na podlagi katerega stranka zahteva povrnitev stroškov, izhajati iz podatkov spisa ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve.
pravočasnost plačila takse – vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se kot nedopusten zavrže, če stranka hkrati ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne plača takse za pritožbo.
Iz pravočasnih trditev tožene stranke ne izhaja, da je dolžnik pridobil terjatev do tožene stranke niti, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine izpolnila. Pravočasno tudi ni zatrjevala, da bi dolžnikova terjatev prenehala na kakšen drug način. Iz navedenega sledi, da se je dolžnikovo premoženje s sklenitvijo izpodbijanega pravnega dejanja zmanjšalo. Glede na to, da je tožeča stranka dokazala, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev zapadlih davčnih obveznosti, je torej podana domneva, da je bilo izpodbijano dejanje storjeno v škodo upnikov.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker je svet tožene stranke sprejel nov statut, po katerem je delovno mesto, na katerem je delala tožnica, delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ker direktorica tožene stranke tožnice ni imenovala na to delovno mesto, tožnica ni sposobna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnica ni podpisala. Tako je tožena stranka spoštovala zakonska določila za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tako da terjatev tožnice ni verjetno izkazana. Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/7.
domneva umika tožbe - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka navaja, da pritožbe ni umaknila, priznava pa, da sodne takse ni plačala, ker je izvedla pobot. Slednje za dolžnost povrnitve stroškov toženi stranki niti ni bistveno. Tožeča stranka mora namreč tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, temveč je zaradi neplačila sodne takse prišlo do domneve umika tožbe.
spor majhne vrednosti – zastaranje terjatev upravnika večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Terjatve, ki jih upravnik večstanovanjske hiše etažnemu lastniku zaračunava mesečno, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku, ne glede na to, ali gre za terjatve iz naslova upravljanja ali terjatve, s katerimi se uveljavljajo stroški dobave materiala in storitev, ki jih je upravnik plačal za etažnega lastnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPIZ-1 člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - obstoj delovnega razmerja - vpis delovne dobe v delovno knjižico - samostojni podjetnik - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik, ki je bil v času od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje samozaposlen kot s.p., za to obdobje ni upravičen niti do priznanja obstoja oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki niti do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri toženi stranki, saj delavec v socialna zavarovanja ne more biti hkrati (za isto časovno obdobje) prijavljen na dveh različnih podlagah.
Pravico do izbire, ali bo po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zahteval reintegracijo ali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je zakonodajalec dal delavcu. Iz tega razloga se je tožnik lahko odločil, da ne zahteva vrnitve na delo k toženi stranki in je utemeljeno uveljavljal odškodnino, četudi mu je tožena stranka v času postopka pred sodiščem ponujala novo zaposlitev.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – izravnalna shema dopolnilnega zavarovanja – plačilo za posredovanje podatkov
Vsako plačilo (kot strošek), ki ga zavarovalnica za storitve iz naslova dopolnilnega zavarovanja plača izvajalcu zdravstvenih storitev, je relevantno, saj po naravi stvari vpliva na delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja.
Glede na takšno stanje stvari – in upoštevaje dejstvo, ki ga je v obravnavani zadevi na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo sodišče prve stopnje (ki ga tudi pritožba ne izpodbija), da je po uveljavitvi ZZVZZ-H tožeča stranka za toženo stranko opravljala po vsebini praktično enake posle kot pred tem – pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni upravičena do provizije nad zakonsko določenim zneskom 0,75 % od zneskov kosmatih obračunanih škod.
Da bi bil tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej naknadno dogovoriti.
Obdolženec, ki mu je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sodbo o prekršku izdano pred 1.10.2011, ni upravičen do vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
plača - znižanje plače - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpravnina
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja prejemek iz delovnega razmerja na zakonski podlagi, kateremu se delavec ne more odpovedati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reparacija - obstoj delovnega razmerja - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v točki II izreka izpodbijane sodbe v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi), v točki I/3 izreka pa je tožniku del vtoževanih zneskov razlike v plači za isti čas prisodilo. S tem je zagrešilo nasprotje med odločitvijo v izreku, izpodbijana sodba pa je v točki II izreka obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - akontacija odškodnine - stroški postopka - načelo uspeha
Odločitev, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, ni pravilna. Tožnik je namreč v postopku delno uspel - uspel je za valorizirani znesek odškodnine, ki sta jo na račun nepremoženjske škode, ki jo je tožnik vtoževal, tožena stranka in zavarovalnica, pri kateri ima tožena stranka zavarovano odgovornost za škodo, poravnali tožniku po vložitvi tožbe. V tem delu je bila torej tožba (do delnega plačila) potrebna, tožnik pa je v tem obsegu upravičen do povračila stroškov postopka.