Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu – pravni interes – pridobitelj posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. Če je etažna lastnina že vzpostavljena, lastnik posameznega dela stavbe namreč lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v svojo korist po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega prava in ne v posebnem postopku vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Zemljiškoknjižno sodišče v okviru odločanja o dovolitvi vpisa preverja le, ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev vpisa po 147., 148., 149. in 150. členu ZZK-1, med njimi mora preveriti tudi, ali je tožba uperjena zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik.
Po mnenju sodišča druge stopnje je zapustnica z omenjenimi izrazi dovolj določno označila nepremičnine, namenjene tožnici, sicer pa tudi ni mogoče pričakovati, da se bo zapustnica pri označevanju nepremičnin izražala s parcelnimi številkami, niti to ni pogoj za veljavnost oporočnih določb. Parcelne številke so praviloma zelo pomembne za pravni promet in predvsem vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa niso edini identifikacijski znak za nepremičnine, saj jih ljudje v pogovornem jeziku pogosteje označijo z drugimi opisnimi znaki.
pravica uporabe svojega jezika v postopku – razveza zakonske zveze
Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Zakon sicer določa, da v fazi predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in če te predpostavke (med katere spadajo tudi listine, ki morajo biti priložene), niso podane, predlog zavrže. To strogo pravilo pa je omehčano z dodatnim pravilom, po katerem je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1).
Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku. Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, povedano pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah. Predlagateljica bi morala že na naroku, na katerem je bilo izvedeniško mnenje prebrano, izpostaviti, da zahteva še zaslišanje izvedenca. Tega ni storila, zato na podlagi določbe 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kršitve ne more več uveljavljati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IGRE NA SREČO – ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0074321
URS člen 8, 120, 125, 156, 160. OZ člen 133, 168, 168/3. ZIS člen 3, 107. PES člen 234.
koncesija - prepoved prirejanja iger na srečo – odškodnina – sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – stvarna legitimacija – nesklepčnost – izgubljeni dobiček
Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju.
Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072393
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 5.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – skrbnost
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero v izvršilnem postopku se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ne pa – kot v konkretnem primeru – upnik, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje bi zato moralo v smislu načela zaupanja v zemljiško knjigo preveriti ne le, ali je toženka ravnala pošteno, torej ali je bila na njeni strani podana dobra vera glede zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, pač pa tudi, ali si je tožnica prizadevala in imela možnost predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah, torej ali je bila dovolj skrbna pri zavarovanju svojih pravic.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – vročanje – načelo kontradiktornosti – poravnalni odbor – seznanitev s procesnim gradivom
Postopek sodnega preizkusa primernosti višine denarne odpravnine ni namenjen preizkušanju utemeljenosti povsem arbitrarnih pomislekov manjšinskih delničarjev ali odpravljanju njihovega subjektivnega občutenja prikrajšanosti.
V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine udeleženec svojo pravico do izjave, ki vključuje pravico do seznanitve s procesnim gradivom, v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, na katerega so z zakonom prenešene pristojnosti glede vodenja postopka. Tudi poravnalni odbor lahko, če za to obstojijo utemeljeni (zakonski) razlogi, udeležencem postopka odreče seznanitev z dokaznimi listinami. V vsakem primeru pa je treba odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.
tožniška varščina – oprostitev plačila tožniške varščine na podlagi konvencije
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana dejanska vzajemnost.
ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.