poseg v čast in dobro ime – poseg v osebnostne pravice v kandidacijskem postopku - podatek o kazenskih ovadbah
DTS je podatek o kazenskih ovadbah zoper tožnika in o njegovi nepravnomočni obsodbi uporabil pri izvrševanju svoje uradne dolžnosti in zaradi potreb kandidacijskega postopka, v katerem se preverja tudi osebnostna primernost prijavljenih kandidatov za funkcijo državnega tožilca. S svojimi ugotovitvami pa je po končanem postopku moral seznaniti vse prijavljene kandidate. Toženka po navedenem ni kršila tožnikove pravice do časti in dobrega imena.
Kazenske ovadbe za domnevna kazniva dejanja, ki naj bi jih storil tožnik in kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, ne predstavljajo dejstev zasebnega življenja, zato s spornim zapisom ni moglo priti do kršitve tožnikove ustavne pravice do zasebnosti.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Ob ugotovitvi, da je tožnik 1. 4. 2007 dopolnil 30 let delovne dobe pri družbi, ki je pravni prednik tožene stranke, je pravilna odločitev, da je tožnik takrat pridobil pravico do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, kot je predpisana v kolektivni pogodbi dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
zahtevek za izločitev iz zapuščine zapustnika - življenjska skupnost z zapustnikom - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
Res sicer v 32. členu ZD ni izrecno določeno, da je izločitev prispevka dediča omejeno le na čas skupnega življenja, vendar to nedvomno izhaja že iz logične razlaga določbe, ko je življenjska skupnost in prispevek dediča vezati na isto časovno obdobje, saj za drugačno razlago ni opore.
Zahtevek po 32. členu ZD za izločitev je stvarno pravni in se pri tem upošteva vsaka pomoč dediča, ki predstavlja prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali je imel ta dedič morebiti tudi koristi od tega premoženja. V kolikor je upravičeni dedič iz 32. člena ZD imel dejansko tudi koristi pri prispevku na zapustnikovem premoženju, je to lahko bilo darilo zapustnika temu dediča, ali pa ima zapustnik oziroma po njem njegovi dediči obligacijski zahtevek za povračilo te koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSK0005083
ZST-1 člen 20.
nastanek taksne obveznosti – podrejeni tožbeni zahtevek – sporni predmet – enakost pred zakonom
Kršitev ustavne pravice ni podana, če je tožnikov pooblaščenec v drugih zadevah, ko je uveljavljal primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, plačal takso ob vložitvi tožbe le za primarnega. Nepravilna uporaba zakona v drugih primerih namreč nima za posledico kršitve ustavne pravice v tistem primeru, ko sodišče zakon uporabi pravilno.
Po mnenju sodišča druge stopnje je zapustnica z omenjenimi izrazi dovolj določno označila nepremičnine, namenjene tožnici, sicer pa tudi ni mogoče pričakovati, da se bo zapustnica pri označevanju nepremičnin izražala s parcelnimi številkami, niti to ni pogoj za veljavnost oporočnih določb. Parcelne številke so praviloma zelo pomembne za pravni promet in predvsem vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa niso edini identifikacijski znak za nepremičnine, saj jih ljudje v pogovornem jeziku pogosteje označijo z drugimi opisnimi znaki.
pravica uporabe svojega jezika v postopku – razveza zakonske zveze
Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
tožniška varščina – oprostitev plačila tožniške varščine na podlagi konvencije
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana dejanska vzajemnost.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069513
OZ člen 59, 59/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1.
upravljanje kotlovnice – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – prekluzija – spor majhne vrednosti
Ker je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi šele z drugo pripravljalno vlogo prekludirana, prvostopenjsko sodišče njenega tožbenega zahtevka na tej podlagi ni bilo dolžno obravnavati.
ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.
Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Zemljiškoknjižno sodišče v okviru odločanja o dovolitvi vpisa preverja le, ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev vpisa po 147., 148., 149. in 150. členu ZZK-1, med njimi mora preveriti tudi, ali je tožba uperjena zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IGRE NA SREČO – ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0074321
URS člen 8, 120, 125, 156, 160. OZ člen 133, 168, 168/3. ZIS člen 3, 107. PES člen 234.
koncesija - prepoved prirejanja iger na srečo – odškodnina – sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – stvarna legitimacija – nesklepčnost – izgubljeni dobiček
Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju.
Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.
SPZ člen 49. ZPP člen 337. ---- op. 1: Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-128/03, Up-438/04 ter odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 in zlasti II DoR 403/2010.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tudi lastninska pravica v pričakovanju lahko predstavlja pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji so: da gre za pridobitev zastavne pravice v okviru izvršilnega postopka, da je bil pridobitelj zastavne pravice nepošten in da kupcu nepremičnine ni mogoče očitati neskrbnosti pri (ne)vpisu v zemljiško knjigo. Da so ti pogoji podani (kumulativno), je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo.