Uredba (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 26. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5. ZPP člen 18, 18/3, 70, 70-1, 247, 247/1, 318.
zamudna sodba - vročanje - ugovor nepristojnosti - uporaba tujega prava
Ker je nova Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta staro Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 razveljavila in (nova) Uredba vsebuje procesna pravila, ki se začnejo uporabljati nemudoma – tudi za situacije, ki so nastale pred njihovo veljavnostjo, je treba, kar se tiče vprašanja izpolnitve pogoja pravilne vročitve tožbe in prilog v konkretnem primeru, uporabiti določila nove Uredbe.
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer je za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, kraj izpolnitve zadevne obveznosti v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, in v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-3, 148/1-4, 148/1-5, 159, 159/1. ZGO-1 člen 3, 3/6, 7.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – samostojni podjetnik
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja pogoje za vpis iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1. Med drugim mora paziti na pravilo, da je vpis dovoljen proti lastniku nepremičnine, glede katere se zahteva vpis, če sodna odločba proti tej osebi učinkuje (prvi odstavek 159. člena ZZK-1). Ker je samostojni podjetnik fizična oseba in kot podjetnik premoženjsko gledano nima samostojne subjektivitete (enotnost podjetniškega in osebnega premoženja, šesti odstavek 3. člena in 7. člen Zakona o gospodarskih družbah), tudi ni dvoma, da odločba, uperjena proti fizični osebi – samostojnemu podjetniku, učinkuje zoper samo fizično osebo.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021327
OZ člen 299. ZIZ člen 21, 21/2. ZPP člen 313. ZZZDR člen 132.a.
višina preživnine – zakonske zamudne obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – izvršilni stroški
Zakonske zamudne obresti od stroškov v posameznem postopku (pravdnem, izvršilnem in drugem sodnem postopku) tečejo šele v primeru, ko zavezanec za njihovo plačilo te obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za prostovoljno izpolnitev. Šele takrat zavezanec pride v dolžniško zamudo. Sankcije za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti pa so zamudne obresti.
ZZK-1 člen 120, 102/2, 125c, 125c/2. ZPP člen 112, 343, 343/1, 346, 346/1. ZNP člen 37.
pravočasnost pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču
Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.
Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - vabilo na zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - sodna razveza - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora. V zadevi tudi niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor (kot takšne okoliščine ni mogoče opredeliti dejstva, da se tožnik na poziv po telefonu ni zglasil pri toženi stranki, da bi se z njo pogovoril o ureditvi medsebojnega razmerja).
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - varno delo
Tožena stranka je tožniku zaradi hujših kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile v tem, da tožnik na gradbišču ni nosil čelade in da je izostajal s svojega delovnega mesta, po predhodnem pisnem opominu utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust - pritožbeni razlog
V obravnavani zadevi so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, odškodnine za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust. Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, čeprav je bila ob pravilni vročitvi tožbe opozorjena na posledice takšnega ravnanja. Poleg tega je iz tožbe razvidna utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca in neizpolnjenih denarnih obveznosti tožene stranke, ki niso v nasprotju s predloženimi listinami.
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik v času nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ni sodil na nogometnih tekmah, čeprav je bil formalno naveden kot sodnik oziroma pomočnik sodnika, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitev navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela oziroma zaradi opravljanja pridobitnega dela v tem obdobju.
Soglasje volj je lahko izraženo na različne načine, med ostalim tudi zgolj s konkludentnimi ravnanji udeležencev dogovora. Delna izpolnitev (prenova vodovoda do mesta pred objektom), ki jo je tožeča stranka opravila in za katero zahteva plačilo, ni brez pomena in vrednosti za toženo stranko.
ZDR člen 42, 130. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Tožena stranka (delodajalec) je tista, ki je bila dolžna voditi evidenco o plačah in drugih prejemkih, do katerih je tožnik upravičen za čas obstoja delovnega razmerja. Zato je dokazno breme, da je bilo tožniku iz tega naslova vse izplačano, na njeni strani.
ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Invalidnost tožnice, zaradi katere je tožena stranka ugotovila, da zanjo nima na razpolago dela, ki bi ga bila zmožna opravljati (takšno je bilo tudi mnenje komisije za ugotovitev podlag za odpoved), je bila ugotovljena s dokončno in pravnomočno odločbo ZPIZ. Na takšno odločbo je sodišče vezano, tako da ni bilo pogojev, da bi se v individualnem delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponovno ugotavljala delazmožnost (invalidnost) tožnice.
pritožba - podpis pritožbe – pritožba poslana po faksu
Šteje se, da je brzojavno vložena pritožba podpisana, čeprav je podpis telegrafske oblike. V konkretnem primeru gre za podoben primer in je pritožbo poslano po faksu šteti za pravočasno.
Sodišča včasih izrecno dajo strankam možnost poznejšega navajanja, vendar to ne pomeni, da se prvi narok v takem primeru še ni zaključil, le strankam je sodišče dalo dodatno možnost glede točno določenih navedb in predlogov. Da so se v času zunajzakonske skupnosti v stanovanju na novo postavljali tlaki, ometi, električna napeljava, na novo naj bi se delali kopalnica in kuhinja, vendar opisana dela (tudi če bi se izkazalo, da so bila res opravljena v času skupnosti pravdnih strank) ob nespornem dejstvu, da je v istem stanovanju že pred letom 1999 bival zakonski par I., da je torej stanovanje že bilo in je bilo tudi primerno in dejansko uporabljeno za bivanje, ne vodijo do nastanka nove stvari. Le v primeru, da bi nastala nova stvar, bi namreč tožnica po ustaljeni sodni praksi lahko imela stvarnopravni zahtevek.
OZ člen 87. SPZ člen 40, 49. ZDen člen 5, 16, 16/3, 19, 32, 32/1, 64, 64/1, 88, 88/1, 88/2, 88/3. ZPP člen 7, 7/1, 80, 81, 81/1, 196, 205, 205/1, 208, 212. ZZK-1 člen 243.
sposobnost biti stranka - denacionalizacijski postopek - možnost vrnitve v naravi - vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank - rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka - prepoved razpolaganja z nepremičninami po 88. členu zden - ničnost pravnih poslov denacionalizacijskega zavezanca - umik zahtevka zoper neobstoječo stranko
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da umik denacionalizacijskega zahtevka dne 16. 1. 2001 oziroma 29. 5. 2001, ki sicer predstavlja neposredno učinkujoče procesno dejanje, ker je bil podan zoper neobstoječo stranko, (procesno) pravnih učinkov nima. Enako je potrebno ugotoviti tudi v zvezi s sklepom nepravdnega sodišča o ustavitvi postopka NZ 610/93 z dne 6. 5. 2001. Citirani sklep je sicer postal formalno pravnomočen, kakor izpostavljata pritožbi, vendar pa, ker je z njim o ustavitvi denacionalizacijskega postopka odločeno zaradi procesne dispozicije predlagateljev (umik zahtevka), ki iz že zgoraj navedenih razlogov ni imela pravnih učinkov in je posledično z njim tudi postopek ustavljen zoper neobstoječo stranko, ta sklep za tek nepravdnega postopka in v okviru tega postavljene zahtevke ni imel nobenih pravnih posledic. Takšne sodne odločbe pravna teorija opredeljuje celo kot absolutno nične in jim kljub formalni pravnomočnosti odreka procesno pravne učinke.
Tako v skladu s pravno teorijo kot sodno prakso pa morebitna dobrovernost pogodbenikov na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva in zato dobra vera drugega toženca pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami sklenjenega pravnega posla ne konvalidira in mora tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj trpeti učinke ničnosti pravnega posla, saj za nastop teh zadostuje že samo razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem.
Pravni sklep o ničnosti pravnih aktov po drugem odstavku 88. člena ZDen vzdrži že, če sodišče ugotovi zgolj možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi oziroma zaključi, da ta možnost ni že izključena.
stroški postopka - potrebni stroški - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč - nagrada za postopek - nagrada za narok
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu tožbo vložil sam, nato pa mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje. Odvetnik, ki je bil tožniku določen, se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve, pregledal je že vložene vloge in tožnika zastopal za naroku. Glede na opisano je upravičen ne le do nagrade za narok, ampak tudi do nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (kljub temu, da ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.