zapuščinski postopek – novo dejstvo – dopustna pritožbena novota
Pritožbena novota je dopustna, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje dejstva, ki jih je sicer zapuščinsko sodišče dolžno ugotavljati (in preverjati) po uradni dolžnosti.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
ZDen člen 72. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (1) Uradni list RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami (2)Prodajna cena lesa na kamionski cesti je vrednost, ki jo je glede na kvaliteto pripravljen plačati kupec (izvedensko mnenje maj 2010). (3)Cena lesa na panju je vrednost neto količine lesa na kamionski cesti z odštetimi stroški pridobivanja lesa (sečnja, spravilo).
zahtevek po 72. členu ZDen – narava zahtevka – odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja – nadomestilo za izgubo koristi iz gozda – stroški lastnika gozda
Zahtevki po 72. členu ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, temveč gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnine sam uporabljal ali upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. Stroški lastnika gozda so stroški sečnje in spravila lesa, stroški gojitvenih in varstvenih del, stroški za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in davščine.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
sklep o napotitvi na pravdo – manj verjetna pravica
Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
pogodba o delu – napake materiala – poslovna odškodninska odgovornost – notifikacija napak
Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake, ker vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, če je opustil obveznost obvestiti naročnika o napakah materiala.
preživnina – preživljanje otrok - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – neplačevanje preživnine
Neplačevanje, torej neizvrševanje (že) določene preživnine ne more vplivati na višino njene določitve (za naprej), prav tako pa nanjo tudi ne more vplivati uresničevanje (neizvrševanje) stikov med očetom in otroki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071335
ZPP člen 8, 12, 14, 285.
grajanje zavrnitve dokazov – pomoč prava nevešči stranki – verižno trčenje vozil
Toženec v pritožbi ne more uspešno grajati zavrnitev dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka je predlagala dokaze za dokazovanje obstoja dejstev, ki jih je zatrjevala ona, ne pa za dokazovanje toženčevih trditev.
V okviru določila 12. člena ZPP je sodišče dolžno stranko opozoriti, da mora za svoje trditve predlagati dokaze, sodišče pa ni dolžno stranke opozoriti, katere konkretne dokaze mora predlagati.
ZZK-1 člen 120, 102/2, 125c, 125c/2. ZPP člen 112, 343, 343/1, 346, 346/1. ZNP člen 37.
pravočasnost pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču
Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021326
ZD člen 132, 142, 142/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a. ZPP člen 208.
ugovor dolžnika – prehod zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka
Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.
ZZK-1 člen 5, 7, 51, 94, 94/2, 120, 133, 161, 161/2, 161/2-4. ZPP člen 207. ZNP člen 37.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – začetek postopka prisilne poravnave zoper zemljiškoknjižnega lastnika – stroški postopka
Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanja, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis predznambe hipoteke s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - voznik - materialno procesno vodstvo
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku - vozniku tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu, ki je odklonil prevoz (zaradi preutrujenosti), je bistveno, ali je tožena stranka spoštovala maksimalni dovoljeni čas voženj in ali je tožniku zagotavljala predpisane počitke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005572
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2, 434, 434/1, 445. ZSKZDČEU člen 50, 50/1. KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - prenos krajevne pristojnosti - rok za zahtevo za izločitev - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - preložitev naroka za glavno obravnavo - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - vsebina obtožnega predloga - obrazložitev - goljufija - spravljanje v zmoto - eno kaznivo dejanje - zastaranje - obvestilo o seji pritožbenega senata
Stranka, ki je predlagala prenos krajevne pristojnosti zaradi razloga, da ji na sodečem sodišču ni zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja, in s predlogom ni uspela, tega sklepa s pritožbo zoper sodbo ne more izpodbijati. V pritožbi zoper sodbo pa lahko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če izkaže, da je zavrnitev predloga, da se pristojnost prenese, vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
V sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za prenos krajevne pristojnosti z dne 25. 1. 2011, je višje sodišče obrazložilo, kako poteka dodelitev zadeve novemu sodniku v primeru izločitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, vendar pritožba teh razlogov ne izpodbija z argumenti (s konkretnimi navedbami o številu zadev prispelih na sodišče na dan, ko je kazenska pisarna sprejela sklep o izločitvi sodnice B. B., kakšen je bil abecedni vrstni red priimkov strank v na novo prispelih zadevah ter kateri sodnik je bil tistega dne na vrsti za dodelitev prve zadeve), pač pa zgolj ponavlja navedbe iz predloga za prenos krajevne pristojnosti. Bistveno za presojo, ali je v določeni zadevi sodil zakoniti sodnik, je, ali je bil sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, torej naključno izbran sodnik (U-I-209/93). Pritožniki niso z ničemer izkazali, da zadeva sodnici C. C., potem, ko je bila izločena sodnica B. B., ni bila dodeljena po vnaprej določenih pravilih.
Na glavni obravnavi dne 21. 2. 2011 je zagovornik predlagal dodatno zaslišanje obdolženca, da se bo lahko izjasnil oziroma podal dodatni zagovor "glede na spremenjeno obtožbo", vendar je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Kot že obrazloženo, ni šlo za bistveno spremembo obtožnega akta, da bi se moral obdolženec o njem izjasniti, pač pa zgolj za "skrčenje", do katerega pa bi se obdolženec lahko pisno izjasnil, če bi to želel oziroma prišel na glavno obravnavo.
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno (ali procesnopravno) relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti (I Ips 35/2005). Sodišče prve stopnje je v sodbi obširno obrazložilo, katere dokazne predloge je podala obramba, kako jih je obrazložila in utemeljilo (za vsak dokazni predlog posebej) svoje razloge za njihovo zavrnitev. S tem je sodišče prve stopnje zadovoljivo obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na sodbo VS RS I Ips 177/2002, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je potrebno v dvomu šteti, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, vendar je v konkretnem primeru Vrhovno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ko je obramba predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, iz medicinske dokumentacije pa se je nakazovalo, da je do poškodb prišlo na drugačen način, kot je bilo navedeno v obtožbi.
Pritožba nima prav, da je kaznivo dejanje goljufije možno storiti samo, če spraviš v zmoto točno določeno osebo. V konkretnem primeru je obdolženec spravil v zmoto odredbodajalca, da je odobril in podpisal posamezni potni nalog in s tem odredil izplačilo stroškov, navedenih na njem. Odredbodajalec pa je bil spravljen v zmoto s tem, ko so mu bili predloženi potni nalogi za določeno službeno pot, ki je obdolženi ni opravil in so bile na podlagi tega obračunane dnevnice in kilometrine. Ni relevantno, kdo je bil odredbodajalec, ki je bil spravljen v zmoto, saj je bil obdolženčev namen pridobiti si premoženjsko korist na škodo proračuna RS. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno z izvedencem grafologom ugotavljati, kdo je na potnih nalogih podpisan kot odredbodajalec.
Obdolženec je z vsemi dejanji izvršil eno kaznivo dejanje goljufije, zastaranje kazenskega pregona pa je začelo teči z dnem izvršitve zadnjega dejanja, to je dne 17. 9. 2002, zato zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo.
izostanek z naroka - domneva o umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Ker so posledice izostanka z naroka v individualnih delovnih sporih specialno urejene v ZDSS-1, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 282. člena ZPP in izdati sklepa o ustavitvi postopka, češ da tožnik ni pristopil na kasnejši narok za glavno obravnavo, tožena stranka pa ni predlagala odločitve glede na stanje spisa.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik v času nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ni sodil na nogometnih tekmah, čeprav je bil formalno naveden kot sodnik oziroma pomočnik sodnika, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitev navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela oziroma zaradi opravljanja pridobitnega dela v tem obdobju.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-3, 148/1-4, 148/1-5, 159, 159/1. ZGO-1 člen 3, 3/6, 7.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – samostojni podjetnik
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja pogoje za vpis iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1. Med drugim mora paziti na pravilo, da je vpis dovoljen proti lastniku nepremičnine, glede katere se zahteva vpis, če sodna odločba proti tej osebi učinkuje (prvi odstavek 159. člena ZZK-1). Ker je samostojni podjetnik fizična oseba in kot podjetnik premoženjsko gledano nima samostojne subjektivitete (enotnost podjetniškega in osebnega premoženja, šesti odstavek 3. člena in 7. člen Zakona o gospodarskih družbah), tudi ni dvoma, da odločba, uperjena proti fizični osebi – samostojnemu podjetniku, učinkuje zoper samo fizično osebo.