predhodna odredba – domneva nevarnosti – verjetno izkazana terjatev – razveljavljen sklep o izvršbi v naložitvenem delu
Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.
Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.
odškodninska odgovornost psihiatrične ustanove, ki jo utrpi pacient
Tožena stranka odgovarja za škodo, ki jo utrpi pacient na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice zaradi skoka čez okno bodisi zaradi nestrokovnega dela oziroma namestitve neustreznosti oken.
Nevarna je lahko le tista stvar, ki je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vselej in zanesljivo nadzirati. Navadna veriga to zanesljivo ni.
V tem konkretnem primeru posebna opozorila na nevarnost, ki naj bi jo povzročala veriga, niso bila potrebna. Vsakdo, kdor je želel varno priti do za verigo parkiranih vozil, je to lahko storil.
pogodba o delu – napake materiala – poslovna odškodninska odgovornost – notifikacija napak
Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake, ker vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, če je opustil obveznost obvestiti naročnika o napakah materiala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti – sprejem izpolnitve – prevzem del – upnikove pravice – pogodbena kazen – uveljavljanje pogodbene kazni
V petem odstavku 251. člena OZ je določena domneva, da se je pogodbena stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je prejela izpolnitev obveznosti. To domnevo pa lahko ovrže s tem, da izjavi, da vztraja pri plačilu. Da bi pogodbi zvesta stranka torej obdržala pravico do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer, da druga stranka zamudi z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti, mora hkrati s tem (če je druga stranka navzoča) oziroma nemudoma potem, ko izpolnitev sprejeme, uveljaviti (izjaviti – sporočiti drugi pogodbeni stranki, da uveljavlja) pravico do pogodbene kazni.
Če se že takoj po zagonu stroja ugotovijo napake, ki so narekovale popravila ob njihovi reklamaciji, je po pravilih tehnične strojne stroke, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, obratovanje stroja vse do odprave napak obravnavati kot poskusno obratovanje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je tožena stranka zgolj z zagonom stroja izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti iz dobave brezhibno delujočega stroja.
ZVCP člen 97, 97/2, 130. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 180.
prometne nezgoda – objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari – denarna odškodnina za smrt bližnjega - smrt pešca – ležanje pešca na cestišču – nepričakovanost dejanja - vzročna zveza – razbremenitev objektivne odgovornosti – konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti – soprispevek pešca
Konkurenca objektivne in subjektivne (odškodninske) odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, saj se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi neprevidna, nepremišljena in celo nekatera nerazumna ravnanja oškodovancev, torej ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da so taka ravnanja objektivno predvidljiva.
Pešec na vozišču v naselju in celo v bližini stanovanjske stavbe ne more biti nepričakovana ovira, ne glede na njegov položaj na vozišču. Navedeni pogoj za razbremenitev odgovornosti zavarovanca torej ni podan, prav tako pa tudi ne pogoj neprepričljivosti ali neizogibnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi se zavarovanec lahko izognil posledicam peščevega ravnanja, če bi vozil z ustrezno prilagojeno hitrostjo (do 43 km/h) oziroma z ustrezno reakcijo obvoženja pešca.
V primeru, ko dejanje oškodovanca (pešca) ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari. Za ocenitev obsega delne oprostitve mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca, in sicer v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (kljub temu, da ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sodno varstvo - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je sprejela odločitev o zaprtju pisarne (poslovalnice), v kateri je tožnik opravljal delo. Hkrati mu je ponudila novo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnik sprejel. Tožnik je v individualnem delovnem sporu upravičen zahtevati le presojo utemeljenosti odpovednega razloga, tak njegov zahtevek pa ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069521
OZ člen 336, 436, 436/2, 626, 626/2, 626/3. ZPP člen 185.
ugovor zastaranja – dospelost terjatve podjemnika - začetek teka zastaralnega roka – primeren rok - podjemna pogodba – sprememba tožbe
Kadar je dospelost upnikove terjatve odvisna tudi od dejanja upnika, začne zastaranje teči po izteku primernega roka za opravo dejanja, ki bi bilo potrebno za nastanek dospelosti.
626. člen OZ podjemniku ne daje pravice, da zaradi morebitnega naročnikovega ravnanja, ki mu preprečuje ali podaljšuje čas izvedbe dela, ki je razumno potreben, svojo lastno izpolnitev odlaga v nedogled, in da s tem za poljuben oz. nedoločen čas odloži zapadlost svoje terjatve. Tudi v primeru, če je ovira za dokončanje posla na naročnikovi strani, si mora podjemnik aktivno prizadevati k njeni odstranitvi.
stroški postopka - potrebni stroški - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč - nagrada za postopek - nagrada za narok
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu tožbo vložil sam, nato pa mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje. Odvetnik, ki je bil tožniku določen, se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve, pregledal je že vložene vloge in tožnika zastopal za naroku. Glede na opisano je upravičen ne le do nagrade za narok, ampak tudi do nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
OZ člen 87. SPZ člen 40, 49. ZDen člen 5, 16, 16/3, 19, 32, 32/1, 64, 64/1, 88, 88/1, 88/2, 88/3. ZPP člen 7, 7/1, 80, 81, 81/1, 196, 205, 205/1, 208, 212. ZZK-1 člen 243.
sposobnost biti stranka - denacionalizacijski postopek - možnost vrnitve v naravi - vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank - rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka - prepoved razpolaganja z nepremičninami po 88. členu zden - ničnost pravnih poslov denacionalizacijskega zavezanca - umik zahtevka zoper neobstoječo stranko
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da umik denacionalizacijskega zahtevka dne 16. 1. 2001 oziroma 29. 5. 2001, ki sicer predstavlja neposredno učinkujoče procesno dejanje, ker je bil podan zoper neobstoječo stranko, (procesno) pravnih učinkov nima. Enako je potrebno ugotoviti tudi v zvezi s sklepom nepravdnega sodišča o ustavitvi postopka NZ 610/93 z dne 6. 5. 2001. Citirani sklep je sicer postal formalno pravnomočen, kakor izpostavljata pritožbi, vendar pa, ker je z njim o ustavitvi denacionalizacijskega postopka odločeno zaradi procesne dispozicije predlagateljev (umik zahtevka), ki iz že zgoraj navedenih razlogov ni imela pravnih učinkov in je posledično z njim tudi postopek ustavljen zoper neobstoječo stranko, ta sklep za tek nepravdnega postopka in v okviru tega postavljene zahtevke ni imel nobenih pravnih posledic. Takšne sodne odločbe pravna teorija opredeljuje celo kot absolutno nične in jim kljub formalni pravnomočnosti odreka procesno pravne učinke.
Tako v skladu s pravno teorijo kot sodno prakso pa morebitna dobrovernost pogodbenikov na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva in zato dobra vera drugega toženca pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami sklenjenega pravnega posla ne konvalidira in mora tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj trpeti učinke ničnosti pravnega posla, saj za nastop teh zadostuje že samo razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem.
Pravni sklep o ničnosti pravnih aktov po drugem odstavku 88. člena ZDen vzdrži že, če sodišče ugotovi zgolj možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi oziroma zaključi, da ta možnost ni že izključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005572
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2, 434, 434/1, 445. ZSKZDČEU člen 50, 50/1. KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - prenos krajevne pristojnosti - rok za zahtevo za izločitev - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - preložitev naroka za glavno obravnavo - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - vsebina obtožnega predloga - obrazložitev - goljufija - spravljanje v zmoto - eno kaznivo dejanje - zastaranje - obvestilo o seji pritožbenega senata
Stranka, ki je predlagala prenos krajevne pristojnosti zaradi razloga, da ji na sodečem sodišču ni zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja, in s predlogom ni uspela, tega sklepa s pritožbo zoper sodbo ne more izpodbijati. V pritožbi zoper sodbo pa lahko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če izkaže, da je zavrnitev predloga, da se pristojnost prenese, vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
V sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za prenos krajevne pristojnosti z dne 25. 1. 2011, je višje sodišče obrazložilo, kako poteka dodelitev zadeve novemu sodniku v primeru izločitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, vendar pritožba teh razlogov ne izpodbija z argumenti (s konkretnimi navedbami o številu zadev prispelih na sodišče na dan, ko je kazenska pisarna sprejela sklep o izločitvi sodnice B. B., kakšen je bil abecedni vrstni red priimkov strank v na novo prispelih zadevah ter kateri sodnik je bil tistega dne na vrsti za dodelitev prve zadeve), pač pa zgolj ponavlja navedbe iz predloga za prenos krajevne pristojnosti. Bistveno za presojo, ali je v določeni zadevi sodil zakoniti sodnik, je, ali je bil sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, torej naključno izbran sodnik (U-I-209/93). Pritožniki niso z ničemer izkazali, da zadeva sodnici C. C., potem, ko je bila izločena sodnica B. B., ni bila dodeljena po vnaprej določenih pravilih.
Na glavni obravnavi dne 21. 2. 2011 je zagovornik predlagal dodatno zaslišanje obdolženca, da se bo lahko izjasnil oziroma podal dodatni zagovor "glede na spremenjeno obtožbo", vendar je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Kot že obrazloženo, ni šlo za bistveno spremembo obtožnega akta, da bi se moral obdolženec o njem izjasniti, pač pa zgolj za "skrčenje", do katerega pa bi se obdolženec lahko pisno izjasnil, če bi to želel oziroma prišel na glavno obravnavo.
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno (ali procesnopravno) relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti (I Ips 35/2005). Sodišče prve stopnje je v sodbi obširno obrazložilo, katere dokazne predloge je podala obramba, kako jih je obrazložila in utemeljilo (za vsak dokazni predlog posebej) svoje razloge za njihovo zavrnitev. S tem je sodišče prve stopnje zadovoljivo obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na sodbo VS RS I Ips 177/2002, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je potrebno v dvomu šteti, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, vendar je v konkretnem primeru Vrhovno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ko je obramba predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, iz medicinske dokumentacije pa se je nakazovalo, da je do poškodb prišlo na drugačen način, kot je bilo navedeno v obtožbi.
Pritožba nima prav, da je kaznivo dejanje goljufije možno storiti samo, če spraviš v zmoto točno določeno osebo. V konkretnem primeru je obdolženec spravil v zmoto odredbodajalca, da je odobril in podpisal posamezni potni nalog in s tem odredil izplačilo stroškov, navedenih na njem. Odredbodajalec pa je bil spravljen v zmoto s tem, ko so mu bili predloženi potni nalogi za določeno službeno pot, ki je obdolženi ni opravil in so bile na podlagi tega obračunane dnevnice in kilometrine. Ni relevantno, kdo je bil odredbodajalec, ki je bil spravljen v zmoto, saj je bil obdolženčev namen pridobiti si premoženjsko korist na škodo proračuna RS. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno z izvedencem grafologom ugotavljati, kdo je na potnih nalogih podpisan kot odredbodajalec.
Obdolženec je z vsemi dejanji izvršil eno kaznivo dejanje goljufije, zastaranje kazenskega pregona pa je začelo teči z dnem izvršitve zadnjega dejanja, to je dne 17. 9. 2002, zato zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo.
Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.