sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke – fotokopija oporoke
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.
V pojem dejanja oškodovanca, ki lahko pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, sodi le tako ravnanje, ki je popolnoma zunaj sfere objektivno odgovornega. Tožnik ni padel zaradi vinjenosti. Prav tako ni padel zaradi neprimerne vožnje ali neprimernega zaviranja kot samostojnega vzroka izven sfere delovanja avtomobila kot nevarne stvari. Spontane reakcije oškodovanca na nevaren položaj, ki ga je izzvalo nevarno delovanje motornega vozila, do katere je prišlo v konkretnem primeru, zato ni mogoče upoštevati kot ravnanja oškodovanca iz drugega odstavka 153. člena OZ.
Ker je bil zahtevek za plačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe utemeljen in mu je bilo ugodeno (pravnomočno), je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotna udeleženka nositi stroške postopka.
priposestvovanje služnostne pravice – družbena lastnina – nacionalizacija – potek priposestvovalne dobe
ODZ ni urejal pogojev za pridobitev služnostne pravice na nepremičnini v družbeni lastnini, ker te oblike lastnine ni poznal. Tožeča stranka zato v času veljavnosti ODZ ni mogla priposestvovati služnostne pravice na nepremični in v tem obdobju priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071335
ZPP člen 8, 12, 14, 285.
grajanje zavrnitve dokazov – pomoč prava nevešči stranki – verižno trčenje vozil
Toženec v pritožbi ne more uspešno grajati zavrnitev dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka je predlagala dokaze za dokazovanje obstoja dejstev, ki jih je zatrjevala ona, ne pa za dokazovanje toženčevih trditev.
V okviru določila 12. člena ZPP je sodišče dolžno stranko opozoriti, da mora za svoje trditve predlagati dokaze, sodišče pa ni dolžno stranke opozoriti, katere konkretne dokaze mora predlagati.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti – odškodninski zahtevek proti zavarovalnici – delovno sodišče – pristojnost delovnega sodišča – poseg v osebnostne pravice
Tudi v primeru, ko tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper delodajalca zaradi posega v osebnostne pravice, je za odločanje pristojno delovno sodišče. Vendar pa je v tej zadevi odločilno, da tožeča stranka ne toži delodajalca, pač pa zavarovalnico, glede te pa drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 določa, da je podana pristojnost delovnega sodišča v primeru, ko v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča, zavarovalnica nastopa kot sospornik. Izjeme, da bi delovno sodišče odločalo tudi v primeru, ko je tožena samo zavarovalnica, pa ZDSS-1 ne predpisuje, zato pride v poštev splošna določba 1. člena ZPP, po katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Nevarna je lahko le tista stvar, ki je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vselej in zanesljivo nadzirati. Navadna veriga to zanesljivo ni.
V tem konkretnem primeru posebna opozorila na nevarnost, ki naj bi jo povzročala veriga, niso bila potrebna. Vsakdo, kdor je želel varno priti do za verigo parkiranih vozil, je to lahko storil.
padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši – krivdna odgovornost – protipravnost opustitve – opustitev dolžnega ravnanja
Četudi se je mogoče strinjati, da se "od povprečno skrbnega lastnika hiše oziroma stanovanjskih prostorov pričakuje, da tla v stanovanjskih prostorih vzdržuje tako, da so suha in v posledici varno prehodna," pa ni nobenega (niti pravnega niti običajnega) pravila, ki bi mu nalagalo, da morajo biti tla vsak trenutek suha.
V primeru opustitve fizikalne vzročnosti ni. Zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v konkretnosti pripetil.
ZZK-1 člen 120, 102/2, 125c, 125c/2. ZPP člen 112, 343, 343/1, 346, 346/1. ZNP člen 37.
pravočasnost pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču
Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (kljub temu, da ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021326
ZD člen 132, 142, 142/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a. ZPP člen 208.
ugovor dolžnika – prehod zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka
Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - voznik - materialno procesno vodstvo
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku - vozniku tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu, ki je odklonil prevoz (zaradi preutrujenosti), je bistveno, ali je tožena stranka spoštovala maksimalni dovoljeni čas voženj in ali je tožniku zagotavljala predpisane počitke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005572
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2, 434, 434/1, 445. ZSKZDČEU člen 50, 50/1. KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - prenos krajevne pristojnosti - rok za zahtevo za izločitev - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - preložitev naroka za glavno obravnavo - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - vsebina obtožnega predloga - obrazložitev - goljufija - spravljanje v zmoto - eno kaznivo dejanje - zastaranje - obvestilo o seji pritožbenega senata
Stranka, ki je predlagala prenos krajevne pristojnosti zaradi razloga, da ji na sodečem sodišču ni zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja, in s predlogom ni uspela, tega sklepa s pritožbo zoper sodbo ne more izpodbijati. V pritožbi zoper sodbo pa lahko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če izkaže, da je zavrnitev predloga, da se pristojnost prenese, vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
V sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za prenos krajevne pristojnosti z dne 25. 1. 2011, je višje sodišče obrazložilo, kako poteka dodelitev zadeve novemu sodniku v primeru izločitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, vendar pritožba teh razlogov ne izpodbija z argumenti (s konkretnimi navedbami o številu zadev prispelih na sodišče na dan, ko je kazenska pisarna sprejela sklep o izločitvi sodnice B. B., kakšen je bil abecedni vrstni red priimkov strank v na novo prispelih zadevah ter kateri sodnik je bil tistega dne na vrsti za dodelitev prve zadeve), pač pa zgolj ponavlja navedbe iz predloga za prenos krajevne pristojnosti. Bistveno za presojo, ali je v določeni zadevi sodil zakoniti sodnik, je, ali je bil sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, torej naključno izbran sodnik (U-I-209/93). Pritožniki niso z ničemer izkazali, da zadeva sodnici C. C., potem, ko je bila izločena sodnica B. B., ni bila dodeljena po vnaprej določenih pravilih.
Na glavni obravnavi dne 21. 2. 2011 je zagovornik predlagal dodatno zaslišanje obdolženca, da se bo lahko izjasnil oziroma podal dodatni zagovor "glede na spremenjeno obtožbo", vendar je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Kot že obrazloženo, ni šlo za bistveno spremembo obtožnega akta, da bi se moral obdolženec o njem izjasniti, pač pa zgolj za "skrčenje", do katerega pa bi se obdolženec lahko pisno izjasnil, če bi to želel oziroma prišel na glavno obravnavo.
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno (ali procesnopravno) relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti (I Ips 35/2005). Sodišče prve stopnje je v sodbi obširno obrazložilo, katere dokazne predloge je podala obramba, kako jih je obrazložila in utemeljilo (za vsak dokazni predlog posebej) svoje razloge za njihovo zavrnitev. S tem je sodišče prve stopnje zadovoljivo obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na sodbo VS RS I Ips 177/2002, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je potrebno v dvomu šteti, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, vendar je v konkretnem primeru Vrhovno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ko je obramba predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, iz medicinske dokumentacije pa se je nakazovalo, da je do poškodb prišlo na drugačen način, kot je bilo navedeno v obtožbi.
Pritožba nima prav, da je kaznivo dejanje goljufije možno storiti samo, če spraviš v zmoto točno določeno osebo. V konkretnem primeru je obdolženec spravil v zmoto odredbodajalca, da je odobril in podpisal posamezni potni nalog in s tem odredil izplačilo stroškov, navedenih na njem. Odredbodajalec pa je bil spravljen v zmoto s tem, ko so mu bili predloženi potni nalogi za določeno službeno pot, ki je obdolženi ni opravil in so bile na podlagi tega obračunane dnevnice in kilometrine. Ni relevantno, kdo je bil odredbodajalec, ki je bil spravljen v zmoto, saj je bil obdolženčev namen pridobiti si premoženjsko korist na škodo proračuna RS. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno z izvedencem grafologom ugotavljati, kdo je na potnih nalogih podpisan kot odredbodajalec.
Obdolženec je z vsemi dejanji izvršil eno kaznivo dejanje goljufije, zastaranje kazenskega pregona pa je začelo teči z dnem izvršitve zadnjega dejanja, to je dne 17. 9. 2002, zato zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo.
Soglasje volj je lahko izraženo na različne načine, med ostalim tudi zgolj s konkludentnimi ravnanji udeležencev dogovora. Delna izpolnitev (prenova vodovoda do mesta pred objektom), ki jo je tožeča stranka opravila in za katero zahteva plačilo, ni brez pomena in vrednosti za toženo stranko.
Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021327
OZ člen 299. ZIZ člen 21, 21/2. ZPP člen 313. ZZZDR člen 132.a.
višina preživnine – zakonske zamudne obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – izvršilni stroški
Zakonske zamudne obresti od stroškov v posameznem postopku (pravdnem, izvršilnem in drugem sodnem postopku) tečejo šele v primeru, ko zavezanec za njihovo plačilo te obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za prostovoljno izpolnitev. Šele takrat zavezanec pride v dolžniško zamudo. Sankcije za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti pa so zamudne obresti.
izostanek z naroka - domneva o umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Ker so posledice izostanka z naroka v individualnih delovnih sporih specialno urejene v ZDSS-1, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 282. člena ZPP in izdati sklepa o ustavitvi postopka, češ da tožnik ni pristopil na kasnejši narok za glavno obravnavo, tožena stranka pa ni predlagala odločitve glede na stanje spisa.