predlog za obnovo postopka – naknadno pridobljene listine
Pričakovati od tožeče stranke, da bi morala vedeti, da bi lahko do listin prišla preko točno določenega organa (v konkretnem primeru Komisije za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za notranje zadeve), je pretirano. Tožnik je namreč pred tem že zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve (Policijsko postajo Krško) za želene podatke, ki jih zaradi uničenja ni mogel dobiti. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi, da je šlo za nezgodo, ki se je zgodila pred tridesetimi leti in v zvezi s tem oteženo zbiranje podatkov. Nenazadnje tudi tožena stranka sama ni našla zavarovalne police o zavarovanju vozila, udeleženega v prometni nezgodi.
priposestvovanje – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Glede tožbenega zahtevka, ki temelji na priposestvovanju, bo moralo prvo sodišče upoštevati, da zemljiškoknjižno stanje določene nepremičnine ni absolutno merilo za presojo dobrovernosti njenega pridobitelja. Načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ni absolutno, saj velja le ob pogoji dobrovernosti. Pridobitelj se ne more uspešno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje (na načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke), če je vedel, da tretji izvršuje določena upravičenja (v obravnavanem primeru vožnje) na pridobljeni nepremičnini. V takšnem primeru ga veže raziskovalna dolžnost, da preveri pravo dejansko stanje kupljene nepremičnine (ali je res brez bremen). Kdor zaradi malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, je v slabi veri.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
zapuščinski postopek – novo dejstvo – dopustna pritožbena novota
Pritožbena novota je dopustna, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje dejstva, ki jih je sicer zapuščinsko sodišče dolžno ugotavljati (in preverjati) po uradni dolžnosti.
neupravičena obogatitev – korist od uporabe – terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - prekarij – preklic dovoljenja za uporabo
Zahtevek na povrnitev koristi, ki jo ima prvotoženec od uporabe sporne nepremičnine, ima lahko pravno podlago tako v določilu 198. člena OZ kot v določilih 95. in 96. člena SPZ.
Prvotoženec tožnikoma doslej ni omogočil souporabe stvari, tožnika pa s tožbenim zahtevkom ne zahtevata izročitve stvari v soposest. Razlog, da terjatev za povrnitev potrebnih in koristnih stroškov zapade šele ob vrnitvi stvari, oziroma zahtevku za vrnitev stvari je, ker se le-ti z uporabo stvari zmanjšujejo. Njihova višina se tako lahko izračuna šele ob izročitvi nepremičnine.
Tožena stranka je v odgovoru navedla, da nepremičnino uporablja na podlagi dovoljenja prodajalke z dne 5.4.2002. Če je dovoljenje veljavno, ima prvotožena stranka pravno podlago za uporabo nepremičnine. Dovoljenje z dne 5.4.2002 je pravno opredeliti kot prekarij. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. Šteti je, da je tožeča stranka najmanj s to tožbo preklicala dovoljenje. Ker je bilo dovoljenje dano prvotožencu, je pravno odločilen preklic, ki je bil dan prvotožencu.
priposestvovanje – zavezovalni pravni posel – izostanek vknjižbe – prodajna pogodba – dobroverna posest – zakonita posest – zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pritožnika sta kot kupca v letu 1976 sklenila s S.G. veljaven zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) o nakupu sporne nepremičnine, vknjižba v zemljiško knjigo pa ni bila izvedena. Osrednje sporno pravno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na opisano pomanjkljivost razpolagalnega pravnega posla mogoče priposestvovanje proti tretji osebi – toženi stranki, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik.
Dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini je treba presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – statusno preoblikovanje banke – odgovornost banke za depozit – podružnica -matična banka – pasivna legitimacija
UZITUL-A, ki je bil sprejet leta 1994, torej po razpadu SFRJ, je določil, da tožena stranka obdrži obveznosti za devize, vložene v njenih podružnicah izven RS, pri čemer te njene odgovornosti ni z ničemer pogojeval. Sodišče prve stopnje se s takšnim nesklepčnim ugovorom tožene stranke utemeljeno ni ukvarjalo, sodba pa zaradi tega ni pomanjkljiva v smislu 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
ZDen člen 72. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (1) Uradni list RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami (2)Prodajna cena lesa na kamionski cesti je vrednost, ki jo je glede na kvaliteto pripravljen plačati kupec (izvedensko mnenje maj 2010). (3)Cena lesa na panju je vrednost neto količine lesa na kamionski cesti z odštetimi stroški pridobivanja lesa (sečnja, spravilo).
zahtevek po 72. členu ZDen – narava zahtevka – odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja – nadomestilo za izgubo koristi iz gozda – stroški lastnika gozda
Zahtevki po 72. členu ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, temveč gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnine sam uporabljal ali upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. Stroški lastnika gozda so stroški sečnje in spravila lesa, stroški gojitvenih in varstvenih del, stroški za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in davščine.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
ZVCP člen 97, 97/2, 130. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 180.
prometne nezgoda – objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari – denarna odškodnina za smrt bližnjega - smrt pešca – ležanje pešca na cestišču – nepričakovanost dejanja - vzročna zveza – razbremenitev objektivne odgovornosti – konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti – soprispevek pešca
Konkurenca objektivne in subjektivne (odškodninske) odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, saj se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi neprevidna, nepremišljena in celo nekatera nerazumna ravnanja oškodovancev, torej ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da so taka ravnanja objektivno predvidljiva.
Pešec na vozišču v naselju in celo v bližini stanovanjske stavbe ne more biti nepričakovana ovira, ne glede na njegov položaj na vozišču. Navedeni pogoj za razbremenitev odgovornosti zavarovanca torej ni podan, prav tako pa tudi ne pogoj neprepričljivosti ali neizogibnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi se zavarovanec lahko izognil posledicam peščevega ravnanja, če bi vozil z ustrezno prilagojeno hitrostjo (do 43 km/h) oziroma z ustrezno reakcijo obvoženja pešca.
V primeru, ko dejanje oškodovanca (pešca) ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari. Za ocenitev obsega delne oprostitve mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca, in sicer v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke – fotokopija oporoke
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067861
ZPP člen 11.
zloraba pravic – vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku – nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Zloraba procesnih pravic je v 11. členu ZPP definirana z generalno klavzulo, in sicer kot uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem.
Nima prav tožeča stranka, da vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku in nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke, ker je tako hotela preprečevati ali vsaj zavleči gradnjo in s tem povzročala škodo tožeči stranki. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela očitnega ali izključnega namena škodovati tožeči stranki, saj v ravnanju tožene stranke ni zaslediti elementov protipravnosti in nepoštenosti.
izpraznitev skladiščnega prostora - plačilo najemnine oz. uporabnine - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija
Ob odločitvi, da je tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora neutemeljen, ker opreme v njem, ki je pretežno last občin, ni namestila toženka, se pokaže kot neutemeljen tudi tožbeni zahtevek glede plačila najemnine oziroma uporabnine v znesku 27.921,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov. Ker toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, tudi ne more biti obogatena na škodo tožnice v smislu člena 190 OZ ali 198 istega zakona.
V pojem dejanja oškodovanca, ki lahko pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, sodi le tako ravnanje, ki je popolnoma zunaj sfere objektivno odgovornega. Tožnik ni padel zaradi vinjenosti. Prav tako ni padel zaradi neprimerne vožnje ali neprimernega zaviranja kot samostojnega vzroka izven sfere delovanja avtomobila kot nevarne stvari. Spontane reakcije oškodovanca na nevaren položaj, ki ga je izzvalo nevarno delovanje motornega vozila, do katere je prišlo v konkretnem primeru, zato ni mogoče upoštevati kot ravnanja oškodovanca iz drugega odstavka 153. člena OZ.
Ker je bil zahtevek za plačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe utemeljen in mu je bilo ugodeno (pravnomočno), je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotna udeleženka nositi stroške postopka.
padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši – krivdna odgovornost – protipravnost opustitve – opustitev dolžnega ravnanja
Četudi se je mogoče strinjati, da se "od povprečno skrbnega lastnika hiše oziroma stanovanjskih prostorov pričakuje, da tla v stanovanjskih prostorih vzdržuje tako, da so suha in v posledici varno prehodna," pa ni nobenega (niti pravnega niti običajnega) pravila, ki bi mu nalagalo, da morajo biti tla vsak trenutek suha.
V primeru opustitve fizikalne vzročnosti ni. Zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v konkretnosti pripetil.