izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost celotne obveznosti – pisna izjava upnika – pogojnost izjave o odstopu
Zgolj zaradi dejstva, da v obvestilu o odstopu od pogodbe ni navedena številka notarskega zapisa kreditne pogodbe, upničini izjavi ni mogoče odrekati skladnosti s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, pri čemer pritožnika niti ne trdita, da bi se upničina izjava o odstopu od pogodbe nanašala še na katero drugo številko kreditne pogodbe, ki jo imata morebiti sklenjeno z upnico, in ki ni podlaga tega izvršilnega postopka.
Pogoj, da bo upnica odstopila od pogodbe v primeru, če dolžnik neporavnanih zapadlih obveznosti do tega dne ne bo poravnal, je bil le v korist dolžniku, ki bi z naknadnim plačilom svojih že zapadlih obveznosti lahko preprečil odstop upnice od pogodbe in s tem zapadlost celotne terjatve.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženjska v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakonci – nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če obstajajo posebne okoliščine. Ena izmed takšnih okoliščin je tudi nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.
poimenovanje vloge – vsebina vloge – zahteva za varstvo zakonitosti – predlog za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo določno označil kot zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je zato tudi kot tako obravnavati. V vlogi se ni skliceval na določilo 367.a člena ZPP niti ni z besedico v vlogi označil, da predlaga dopustitev revizije. V sami vsebini vloge tožnik ni navedel nobenih navedb, ki jih mora imeti predlog za dopustitev revizije.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061702
ZDen člen 72. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZOR člen 371.
predlog za določitev odškodnine – odškodnina za odplačno pridobljeno nepremičnino - pravica do sodnega varstva – rok za vložitev predloga za določitev višine odškodnine – zastaralni rok za vložitev predloga za določitev odškodnine - pretrganje roka
Delna odločba upravne enote v denacionalizacijskem postopku je postala pravnomočna dne 30. 10. 1995. Od tega dne dalje je pričel teči trimesečni rok za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom po 49. in 50. členu ZRPPN, po poteku trimesečnega roka pa je upravičenec do odškodnine (predlagatelj) pridobil pravico do sodnega varstva. Takrat (po preteku trimesečnega roka, torej 30. 1. 1996) je za predlagatelja tudi pričel teči splošni petletni zastaralni rok po 371. členu ZOR, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZRPPN vloži predlog za določitev odškodnine na sodišče.
OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu – pravni interes – pridobitelj posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. Če je etažna lastnina že vzpostavljena, lastnik posameznega dela stavbe namreč lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v svojo korist po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega prava in ne v posebnem postopku vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
določitev preživnine – novote v sporu iz razmerij med starši in otroki – trditveno in dokazno breme v sporih iz družinskih razmerij – pridobitna nesposobnost preživninskega zavezanca – postavitev izvedenca
Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča ZPP tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje, vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze.
Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je toženec zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril.
začasna odredba – kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe – prekoračitev trditvene podlage
Pri presoji, ali naj se v postopku zaradi izdaje začasne odredbe vzpostavi kontradiktornost takoj ali šele po odločitvi o predlogu, mora sodišče poleg razlogov, zaradi katerih se začasna odredba predlaga, tehtati tudi možne posledice, ki bi jih le-ta lahko imela za nasprotno stranko.
Če se odloči, da bo o predlogu odločalo, še preden se je o njem izjavila nasprotna stranka, mora paziti, da svojo odločitev utemelji zgolj z dejstvi, ki jih je predlagatelj zatrjeval. Tudi če je razumno pričakovati, da bo nasprotna stranka, če bi ji sodišče predlog vročilo v odgovor, predlogu nasprotovala z navedbo določenih dejstev, to ne more pomeniti podlage, da jih sodišče upošteva v naprej in samo.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Na toženi stranki (najemniku) je dokazno breme za obstoj izjemnih okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.