ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 266, 268, 268/2. ZSDU člen 82.
sodelovanje delavcev pri upravljanju – zastopanje in predstavljanje družbe – neskrbnost člana uprave družbe
Glede na ureditev v 265. čl. ZGD-1 je bila sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 v 1. odst. 263. čl. organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.
pogodba o delu – napake materiala – poslovna odškodninska odgovornost – notifikacija napak
Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake, ker vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, če je opustil obveznost obvestiti naročnika o napakah materiala.
Da toženca v celotnem postopku s tožnikom nista ravnala nezakonito in nestrokovno, izhaja tudi iz poročila MNZ. Neutemeljeno se pritožba zavzema za to, da se sodišče ne bi smelo opreti na izsledke tega poročila. Dejstvo, da postopek pred MNZ stranki ne daje enakih pravic kot sodni postopek, poročilu oziroma izsledkom tega poročila a priori ne jemlje dokazne vrednosti.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
Človekova čast in dobro ime sta ena od osebnostnih pravic, zato je pravni temelj za morebitno odgovornost 1. odstavek 134. člena OZ in ne v 1. odstavku 131. člena OZ. Razlikovati je treba med mnenji in dejstvi. Odgovornost v primeru posega v čast in dobro ime se ravna po obsegu varstva, ki ga nudi kazensko pravo. Če namreč ravnanje tožene stranke ne bi bilo kaznivo niti po določilih kazenskega prava, potem ni protipravno in za takšno ravnanje storilec posledično ne odgovarja.
Za odločitev v tej zadevi sta odločilna dejanska stanova razžalitve in pa žaljive obdolžitve. Razžalitev pomeni negativno vrednostno sodbo o drugem, žaljiva obdolžitev pa trditev o dejstvih, ki lahko prizadenejo čast ali dobro ime. Če pa oseba, ki trdi dejstva dokaže resničnost svoje trditve ali vsaj, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdila ali raznašala, storilec ne odgovarja za žaljivo obdolžitev. Gre za pomemben, t. i. opravičbeni razlog, zaradi katerega je lahko izključena tudi odgovornost za civilni delikt.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 265, 265/1, 265/3, 266, 266/1, 266/2.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila v stečaju – pogodba o zavarovanju terjatev – prenehanje trajnega pogodbenega razmerja
Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verjetno izkazana terjatev – razveljavljen sklep o izvršbi v naložitvenem delu
Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.
Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti – sprejem izpolnitve – prevzem del – upnikove pravice – pogodbena kazen – uveljavljanje pogodbene kazni
V petem odstavku 251. člena OZ je določena domneva, da se je pogodbena stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je prejela izpolnitev obveznosti. To domnevo pa lahko ovrže s tem, da izjavi, da vztraja pri plačilu. Da bi pogodbi zvesta stranka torej obdržala pravico do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer, da druga stranka zamudi z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti, mora hkrati s tem (če je druga stranka navzoča) oziroma nemudoma potem, ko izpolnitev sprejeme, uveljaviti (izjaviti – sporočiti drugi pogodbeni stranki, da uveljavlja) pravico do pogodbene kazni.
priposestvovanje – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Glede tožbenega zahtevka, ki temelji na priposestvovanju, bo moralo prvo sodišče upoštevati, da zemljiškoknjižno stanje določene nepremičnine ni absolutno merilo za presojo dobrovernosti njenega pridobitelja. Načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ni absolutno, saj velja le ob pogoji dobrovernosti. Pridobitelj se ne more uspešno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje (na načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke), če je vedel, da tretji izvršuje določena upravičenja (v obravnavanem primeru vožnje) na pridobljeni nepremičnini. V takšnem primeru ga veže raziskovalna dolžnost, da preveri pravo dejansko stanje kupljene nepremičnine (ali je res brez bremen). Kdor zaradi malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, je v slabi veri.
sklep o napotitvi na pravdo – manj verjetna pravica
Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni posestnik - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dokazna ocena - pritožbene novote - preiskovalna dolžnost
Po sprejemu SPZ je bilo res sprejeto zelo strogo stališče do presoje dobrovernosti kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, in sicer zaradi povečanega in izrecno poudarjenega pomena načela zaupanja v zemljiško knjigo. Izkazalo pa se je, da omenjeno strogo stališče v praksi lahko vodi do neustreznih rešitev. Zato je v pravni teoriji že preseženo oziroma omiljeno. Sledi ji tudi novejša sodna praksa, ki ugotavlja opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika upoštevaje vse okoliščine primera. Posest je dobroverna (oziroma poštena po ODZ), če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Prepričan mora biti, da je njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah. Med priposestvovalno dobo ne sme biti razlogov oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko posumil, da stvar morda pripada komu drugemu, in zaradi katerih bi njega oziroma njegove pravne prednike bremenila dolžnost razčistiti vsebino lastninskih razmerij.
Nevarna je lahko le tista stvar, ki je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vselej in zanesljivo nadzirati. Navadna veriga to zanesljivo ni.
V tem konkretnem primeru posebna opozorila na nevarnost, ki naj bi jo povzročala veriga, niso bila potrebna. Vsakdo, kdor je želel varno priti do za verigo parkiranih vozil, je to lahko storil.
pojasnilna dolžnost – zdravljenje – pacientova privolitev
Poseg v človekovo telo je protipraven in vodi do odgovornosti po 1. odstavku 131. člena OZ. Ni pa protipraven, če je vanj pacient privolil. Pacientova privolitev izključi protipravnost zdravnikovega ravnanja. Zdravnica je bila dolžna pacienta (tožečo stranko) poučiti o morebitnih tveganjih v zvezi z operacijo tudi na temelju izrecne določbe 4. črtice (alinee) 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Dolžnost druge toženke se imenuje tudi pojasnilna dolžnost. Dolžnost ni izpolnjena, če se pacienta ne opozori tudi na mogoče zaplete pri zdravljenju. Izpolnitev dolžnosti izključi odgovornost za morebiten neugoden potek zdravljenja, tako imenovane zaplete (komplikacije) pri zdravljenju.