redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
pogoji za dovolitev vpisa - načelo formalnosti postopka - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identifikacijski znak nepremičnine
Predlagatelj utemeljeno izpostavi, da je v predlogu označil stanovanje, etažni del, z identifikacijskim znakom tega posameznega dela in s pravilno označbo podvložka (del stavbe 53.E, k.o. P., vl. št. X), kot je bilo tedaj vpisano v zemljiški knjigi (postopek se je začel in sklep zemljiškoknjižnega referenta je bil namreč izdan pred novelo ZZK-1C, ki je stopila v veljavo 1.5.2011). Zgolj dejstvo, da ni navedena tudi identifikacijska oznaka stavbe, ne spremeni identitete nepremičnine in očitek sodišča, da vpisa ni mogoče dovoliti, ker kot je zapisalo, »manjka navedba številke stavbe«, v danem primeru ni utemeljen, opisani identifikacijski znak v celoti zadošča za določno (enopomensko) opredelitev nepremičnine, posameznega dela stavbe v etažni lastnini, ki je lahko samostojen predmet stvarnih pravic (prvi odstavek 11. člena in 2. alineja 3. točke 2. odstavka 11. člena ZZK-1) in tudi ni dvoma o identiteti nepremičnine.
Pri pridobitvi pravice je možna zaznamba spora zaradi pridobitve lastninske pravice in zaradi pridobitve drugih stvarnih pravic, pri prenehanju pa le zaznamba spora o prenehanju druge pravice, to je na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Že sistematika člena pove, da zaznamba spora zaradi prenehanja lastninske pravice ni možna, kar je tudi logično, saj za tako tožbo ni podlage v predpisih (ti govorijo le o pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona).
V 14. členu Pogodbe je izrecno določeno, da je pogodba sklenjena v treh enakih izvodih, kar pomeni, da je vsak od teh treh izvodov Pogodba, torej izvirnik. Res je služnostni zavezanec ob sklenitvi pogodbe overil samo podpis na enem izvodu pogodbe, vendar to ne pomeni, da je samo ta izvod izvirnik zemljiškoknjižnega dovolila, saj je treba ločiti med izdajo dovolila in overitvijo podpisa na njem.
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg ostalih iz 1. do 3. točke te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej ne more biti zgolj to, da je nekdo z vlogo prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, temveč mora slednje tudi izkazati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v ugovornem postopku najprej pretresalo vprašanje, ali je dr. J.S. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes. Le če bi bil odgovor pritrdilen, bi se moralo opredeliti tudi do njegovih navedb, s katerimi je izpodbijal odločitev o vpisu.
sodna taksa za ugovor – neplačilo sodne takse – plačilo brez uporabe referenčne številke
Iz določbe 125.a člena ZZK-1 je razvidno, da se kot neplačilo oz. nepravočasno plačilo takse šteje tudi primer, ko taksni zavezanec ne plača takse z uporabo referenčne številke, za kar je predvidena sankcija - domneva umika predloga. Namen te določbe je, da se na hiter in enostaven način preveri, ali je taksa plačana. Ob izostanku navedbe referenčne številke bi se sankciji lahko izognil, a le, če bi npr. ob takem postopanju predložil potrdilo o plačilu takse, in bi tako bilo sodišče seznanjeno s plačilom takse, a tega tedaj ni storil.
Sodelavec je sicer o tožniku grdo govoril in se norčeval iz njega,vendar njegova ravnanja niso bila sistematična in prisotna v daljšem časovnem obdobju. Iz tega razloga je pravilen zaključek, da v razmerju do tožnika ni šlo za mobbing oz. šikaniranje, da bi bil tožnik upravičen do odškodnine.
izterjava preživnine – načelo formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – način izpolnitve obveznosti – dokazno breme – dokazna ocena
Glede na to, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval dejstvo plačila preživninskih obrokov za sporno obdobje zakoniti zastopnici mladoletnega upnika na roke, je bilo dokazno breme za izkaz tega dejstva na njem. Ker pa dolžnik s predlaganimi dokazi tega dejstva ni izkazal s stopnjo prepričanja, je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bruto znesek - neto znesek - zakonske zamudne obresti
Ni pravilna odločitev, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati bruto zneske mesečne plače in regresa za letni dopust. V pogodbi o zaposlitvi se lahko dogovori plača oziroma regres za letni dopust zgolj v bruto višini, delavec pa je dejansko upravičen do izplačila neto zneska po tem, ko delodajalec od bruto zneska odvede pristojnim državnim organom predpisane prispevke za socialno varnost in dohodnino.
plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - napredovanje - sodno varstvo
Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na delovno mesto višji zdravstveni tehnik, opravljal pa je delo višje vrednotenega delovnega mesta merilni asistent. Za dejansko opravljanje dela je upravičen do plače (razlike v plači), kot je bila določena za delovno mesto merilni asistent.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - poziv na delo - sodna razveza - reparacija
Poziv nazaj na delo pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila izdana v predhodnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za tožnika ni zavezujoč. Zato tožniku, ki se na poziv ni odzval, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neopravičeno oz. da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na teh očitkih, ni zakonita.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - izostanek odgovora na tožbo - regres za letni dopust
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen celo leto 2010, tako da je za to leto upravičen do celotnega regresa za letni dopust. Njegova tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust je sklepčna, tako da je sodišče prve stopnje, ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
plača - prikrajšanje pri plači - individualna pogodba o zaposlitvi
Pri izračunu tožničine plače, ki je bila v njeni individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 3,8 povprečne bruto plače na zaposlenega v zavodu, se v osnovo za izračun (povprečna bruto plača na zaposlenega) ne všteje plače delavcev po individualnih pogodbi o zaposlitvi (plače vodilnih delavcev in direktorja), ampak se upošteva le povprečje plač ostalih zaposlenih.
ZIZ člen 53, 56, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 76, 76/1.
izvršilni postopek – ugovor – pasivna legitimacija – pravdna stranka – fizična oseba – identiteta stranke – obstoj stranke – predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine – pravočasnost predloga
Dolžnikove navedbe, da fizična oseba, opredeljena kot dolžnik v tem izvršilnem postopku, ne obstaja, niso utemeljene, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da dolžnik uporablja dve obliki zapisa svojega priimka, medtem ko sama identiteta dolžnika ni sporna.
Dolžnikov predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin ni pravočasen, saj ni bil vložen najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, tudi sicer pa je dolžnik predlogu priložil zgolj obvestilo GURS o vrednosti nepremičnin, ne pa tudi mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim bi verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu KV obratni električar I. po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - policist - reparacija
Delavcu ne pripada celotno nadomestilo plače (v višini plače, kot bi jo prejemal, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, ampak le morebitna razlika med plačo, ki bi jo moral prejemati pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje prenehalo, če bi delal, in plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.
zastaranje – dokazovanje – zaslišanje izvedenca – kršitev pravice do sodelovanja v postopku – dopolnitev izvedenskega mnenja
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnici dalo možnost, da po podanem pisnem mnenju zahteva pisno dopolnitev in ko je izvedenec jasno odgovoril na vsa njena vprašanja, je imela tožnica možnost sodelovanja v postopku in tudi pravico do izjave. V mnenju ni bilo nasprotij, mnenje je razumljivo in podano tako, da ga je tožnica imela možnost preizkusiti, zato je sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog za neposredno zaslišanje izvedenca in kršitev postopka ni podana.
ZPIZ-1 člen 60, 261. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 5, 213, 254.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje izvedenca - načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Niti invalidski komisiji niti oba sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče prve stopnje, z oceno medicinske dokumentacije, priloženih izvidov in osebnega pregleda tožnice pri tožnici v razmerju do njenega osnovnega poklica proizvodne delavke kot tudi do dela prodajalke (za katero se je tožnica priučila) niso ugotovili zmanjšanja delovne zmožnosti v takšnem obsegu, da bi bilo tožnico mogoče razvrstiti v katero koli kategorijo invalidnosti. Zato je njen zahtevek za odpravo odločb toženke in za priznanje pravic na podlagi invalidnosti neutemeljen.
rok za vložitev tožbe - dokončna odločba - vročitev - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil en dan zatem, ko je potekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki teče od vročitve dokončne odločbe. To pomeni, da je tožba prepozna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 390, 397. ZPIZ člen 94, 134, 139, 139/2, 171.
pogoji za pridobitev pravice - nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica v celotnem obdobju od nastanka invalidnosti do prenehanja delovnega razmerja ni sklenila ustrezne pogodbe o zaposlitvi in ni začela delati na drugem ustreznem delu (ampak je bila napotena na čakanje na drugo ustrezno delo s pravico do nadomestila plače), zato ni izpolnjen pogoj za plačilo nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.