plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
Predmetne nepremičnine so prešle iz družbene lastnine v klasično lastnino, torej iz sfere neznanega v sfero znanega lastništva, s trenutkom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, ko je njeno premoženje pridobilo znanega lastnika. Kljub takemu načinu pridobitve lastninske pravice pa tožeči stranki ne gre oporekati pridobitve lastninske pravice tudi po kriterijih priposestvovanja, če so ti izpolnjeni.
stavbna pravica – načelo dispozitivnosti – tehnika vpisa
Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti upravljavca nevarne stvari
Zaradi neustreznega stanja ceste ni mogoče dosledno slediti napotilu 1. odstavka 154. čl. OZ, ki razmejuje odgovornost le v primeru, ko škoda nastane (nesreča izvira) zgolj iz nevarnega delovanja več (najmanj 2) motornih vozil. Zgolj tehtanje krivde voznikov v nesreči udeleženih motornih vozil ne da ustreznega rezultata, ker so k nastanku škode pripomogli vzroki, ki niso na strani zavarovanca tožene stranke (imetnika motornega vozila, katerega potencialna nevarnost se je udejanjila), ampak je k nastanku škode pripomogel tudi tretji. To je upravljalec ceste, ki zaradi neustreznega prečnega profila in spolzkosti cestišča ni zagotovil pogojev za varno vožnjo.
Ker škoda, ki jo je utrpela voznica enega od dveh v nesreči udeleženih motornih vozil, ne izvira iz delovanja njenega vozila in ker nesreče ta voznica ni zakrivila, voznik drugega v nesreči udeleženega vozila odgovarja za to škodo v celoti, solidarno z upravljavcem ceste, ki je z neustreznim vzdrževanjem ceste prispeval k nastanku škode.
Pravdni stranki z 2. čl. Pogodbe nista sklenili družbene pogodbe (niti njene predpogodbe), po kateri bi tožena stranka odgovarjala za neizpolnitev obveznosti, ki bi bila v ustanovitvi skupnega podjetja. To sicer ne pomeni, da stranki s tem nista izražali svojega namena skleniti pogodbo, ki bi ustrezala splošnim izhodiščem, kakršne sta nanizali v navedeno pogodbeno določilo. Učinek izražanja takšnega namena ustreza pojmu pogajanj, ki pa po načelu svobode obligacijskih razmerij ne zavezujejo in jih vsaka stranka lahko kadarkoli prekine.
priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravice
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali
darilna pogodba – navidezna pogodba – zloraba pravic - sporazum – določljiv predmet – delna ničnost – prekinitev postopka
Navidezna pogodba po prvem odstavku 50. člena OZ nima pravnega učinka. Toženec se zato ne more upirati svoji pasivni legitimaciji v tej pravdi.
Brez dvoma je predmet obveznosti določljiv, zato ni razlogov za ničnost takšnega dogovora, upoštevaje drugi odstavek 34. člena OZ. Končno je bil navedeni sporazum že pretežno izpolnjen, zato tudi iz tega razloga njegove ničnosti po drugem odstavku 90. člena OZ ne bi bilo mogoče uveljavljati.
pravica do pietete umrlih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Tako za nastanek, kot tudi za prenehanje stvarne služnosti je odločilen obstoj koristi za gospodujoče zemljišče in nikakor ne javnopravni položaj tega zemljišča. Če koristi ni več, lahko stvarna služnost preneha. Na prenehanje koristi bistveno vplivajo spremenjene okoliščine.
Uporabno dovoljenje za gospodarsko poslopje in sprememba namembnosti zemljišča temeljita na upravnih aktih. Ti sami po sebi nimajo nobenega vpliva niti na nastanek, niti na prenehanje služnosti. Odločilno so povsem zasebnopravni vidiki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064199
ZPP člen 1, 318. ZDSS člen 5, 5/1. ZSS člen 1.
krajevna pristojnost – delegacija pristojnosti – stvarna pristojnost – individualen delovni spor – pogodba o sofinanciranju podiplomskega študija – zamudna sodba – sklicevanje pritožbe na prejšnje vloge
Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge v postopku samostojno naravo. Pritožnik se v pritožbi zato ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah, če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral.
ZPP člen 156, 163, 285, 286. ZNPosr člen 25. OZ člen 15, 33, 840.
prekluzija – separatni stroški – pravica do pritožbe – pogodba o posredovanju
Določbe 286. člena ZPP o prekluzijah se nanašajo na nova dejstva in dokaze ter izjave o navedbah nasprotne stranke, ne veljajo pa za druge institute.
Neuspešnih ugovorov pravdnih strank ni dopustno sankcionirati na način, da bi se nasprotni stranki priznali t.i. separatni stroški. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Pritožbeno sodišče ne more prvič samo ugotavljati pravnorelevantnih dejstev, čeprav izhajajo iz predloženega mu gradiva, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - aktivni družbenik
Tožnica, ki za svoje delo ni prejela plačila, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane od tožene stranke (aktivne družbenice družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena, ki je bila družba z omejeno odgovornostjo izbrisana iz sodnega registra).
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je naklepno kršil delovne obveznosti, ko je kot uslužbenec bencinskega servisa zaradi uporabe svoje kartice ugodnosti izdajal račune (namesto na ime kupcev) na svoje ime. Zaradi takšnega ravnanja nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni bilo več mogoče (niti do izteka odpovednega roka) in je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.