CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061713
OZ člen 131, 179.
zamudna sodba – priznanje dejanskih trditev - utemeljenost zahtevka – uporaba materialnega prava – pravična denarna odškodnina
Funkcija pravične denarne odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo ni v reparaciji prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi, ampak v tem, da oškodovancu zbudi občutek moralnega zadoščenja, pri čemer je pri odmeri potrebno paziti tudi na objektivno pogojenost višine odškodnine, to je pomen prizadete dobrine ter na to, da konkretni znesek pravične denarne odškodnine ustreza družbenemu vrednotenju.
Čeprav je palec res del telesa, ki se vsakodnevno uporablja, pa ne spada med vitalne dele telesa.
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.
stavbna pravica – načelo dispozitivnosti – tehnika vpisa
Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
IZVRŠILNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055496
ZIZ člen 38, 38/5. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-2, 46, 46/2.
stroški cenilca – priglasitev stroškov – izvršilni stroški- oprostitev plačila stroškov – oprostitev plačila predujma – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči – izterjava stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Izrek izpodbijanega sklepa je, kljub temu, da ne določa izrecno, da so stroški prisojeni v korist upravičenke do brezplačne pravne pomoči, zakonit in pravilen. Sodišče je pravilno sklenilo, da je dolžnik dolžan te stroške plačati (odločba o njihovi odmeri je že pravnomočna), in sicer na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči, pri čemer mora biti poseben račun sodišča v izreku naveden.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - aktivni družbenik
Tožnica, ki za svoje delo ni prejela plačila, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane od tožene stranke (aktivne družbenice družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena, ki je bila družba z omejeno odgovornostjo izbrisana iz sodnega registra).
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je naklepno kršil delovne obveznosti, ko je kot uslužbenec bencinskega servisa zaradi uporabe svoje kartice ugodnosti izdajal račune (namesto na ime kupcev) na svoje ime. Zaradi takšnega ravnanja nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni bilo več mogoče (niti do izteka odpovednega roka) in je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071358
ZD člen 61. ZPP člen 181.
neveljavnost oporoke – zahtevek za razveljavitev – sklepčnost zahtevka
61. člen ZD je materialnopravna določba, ki jasno predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil in ne ugotovitve neveljavnosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pravni interes
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zoper odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila podana zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje spremenjena, tako da je bil zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi zavrnjen) utemeljeno zavrglo, saj je odpadla pravna korist tožnika za vodenje tega spora. Pravna korist je podana le, če se pravni položaj tožnika spremeni, če je zahtevku ugodeno. V konkretnem primeru se tožnikov pravni položaj ne bi z ničemer spremenil, saj je bilo v drugem sodnem postopku pravnomočno odločeno, da je tožniku pogodba o zaposlitvi že predhodno zakonito prenehala na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti upravljavca nevarne stvari
Zaradi neustreznega stanja ceste ni mogoče dosledno slediti napotilu 1. odstavka 154. čl. OZ, ki razmejuje odgovornost le v primeru, ko škoda nastane (nesreča izvira) zgolj iz nevarnega delovanja več (najmanj 2) motornih vozil. Zgolj tehtanje krivde voznikov v nesreči udeleženih motornih vozil ne da ustreznega rezultata, ker so k nastanku škode pripomogli vzroki, ki niso na strani zavarovanca tožene stranke (imetnika motornega vozila, katerega potencialna nevarnost se je udejanjila), ampak je k nastanku škode pripomogel tudi tretji. To je upravljalec ceste, ki zaradi neustreznega prečnega profila in spolzkosti cestišča ni zagotovil pogojev za varno vožnjo.
Ker škoda, ki jo je utrpela voznica enega od dveh v nesreči udeleženih motornih vozil, ne izvira iz delovanja njenega vozila in ker nesreče ta voznica ni zakrivila, voznik drugega v nesreči udeleženega vozila odgovarja za to škodo v celoti, solidarno z upravljavcem ceste, ki je z neustreznim vzdrževanjem ceste prispeval k nastanku škode.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
Pravdni stranki z 2. čl. Pogodbe nista sklenili družbene pogodbe (niti njene predpogodbe), po kateri bi tožena stranka odgovarjala za neizpolnitev obveznosti, ki bi bila v ustanovitvi skupnega podjetja. To sicer ne pomeni, da stranki s tem nista izražali svojega namena skleniti pogodbo, ki bi ustrezala splošnim izhodiščem, kakršne sta nanizali v navedeno pogodbeno določilo. Učinek izražanja takšnega namena ustreza pojmu pogajanj, ki pa po načelu svobode obligacijskih razmerij ne zavezujejo in jih vsaka stranka lahko kadarkoli prekine.
krivdna odškodninska odgovornost – vzrok za prometno nesrečo – kršitev cestnoprometnih predpisov - obsodba za prekršek
Dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke ob vključevanju v promet na prednostno cesto vozila v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi in bila zato obsojena po odločbi sodnika za prekrške, v konkretni situaciji ne pomeni avtomatično njene odškodninske odgovornosti.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico poškodb v prometni nesreči (tožnik je utrpel pretres možganov, zlom prsnice in nateg vratnih mišic, tožnica pa nateg vratnih mišic, udarnino prsnice in leve rame).
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen