Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
OZ člen 165, 174, 174/1, 174/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPP člen 8.
plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja – povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice – zakonske zamudne obresti od premoženjske škode – čista denarna terjatev – renta – nezmožnost za delo – prikrajšanje - bodoča škoda
Vprašanje, ali bi tožnica lahko izkoristila pravico do povračila stroškov iz naslova zdravstvenega zavarovanja, se ob pravilu, ki ga vsebuje 86. člen ZZVZZ, izkaže za nepomembno.
Oseba pred zaključkom šolanja ne more uspešno uveljaviti rente za izpad v dohodku, ki ga bo pridobila na podlagi pridobljene izobrazbe. Ko in če se bo tožničina delovna nezmožnost odrazila na premoženjskem področju, bo šele mogoče govoriti o škodi, katere povračilo bo lahko zahtevala v obliki denarne rente.
Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.
stavbna pravica – načelo dispozitivnosti – tehnika vpisa
Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.
Pravdni stranki z 2. čl. Pogodbe nista sklenili družbene pogodbe (niti njene predpogodbe), po kateri bi tožena stranka odgovarjala za neizpolnitev obveznosti, ki bi bila v ustanovitvi skupnega podjetja. To sicer ne pomeni, da stranki s tem nista izražali svojega namena skleniti pogodbo, ki bi ustrezala splošnim izhodiščem, kakršne sta nanizali v navedeno pogodbeno določilo. Učinek izražanja takšnega namena ustreza pojmu pogajanj, ki pa po načelu svobode obligacijskih razmerij ne zavezujejo in jih vsaka stranka lahko kadarkoli prekine.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije, na kateri prostih dni ni mogel koristiti. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
stvarna služnost – priposestvovanje – priposestvovalna doba – vštevanje dobe prednikov – izvrševanje s strani najemnikov – lastninskopravni status nepremičnine – družbena lastnina – opredelitev služnostne trase v izreku – določenost trase
V izreku navedena trasa sporne služnostne poti je v zadostni meri določena s sklicevanjem na obstoječo pot, njeno lego in potek ter grafični prikaz območne geodetske uprave, ki je sestavni del sodbe.
V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so služnost izvrševali najemniki.
Priposestvovanje je bilo mogoče le na tistih nepremičninah v družbeni lastnini, ki so bile v uporabi fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Za take nepremičnine je šlo pri stavbnih zemljiščih v mestih, ki so spadala v družbeno lastnino, lastnik ali uporabnik stavbe pa je imel trajno pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je pripadalo stavbi.
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
Na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje zaključilo glavno obravnavo, pooblaščenka tožene stranke ni bila prisotna, je pa predhodno obvestila sodišče, da se naroka ne more udeležiti, zato je predlagala, da se glavna obravnava opravi v njeni nenavzočnosti. Hkrati je priglasila stroške za zastopanje, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in ji priznalo tiste stroške postopka, ki so bili potrebni.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSC0003116
ZIZ člen 5, 226, 226/1. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1. ZPP člen 25, 25/1.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo – stiki otroka s staršem
Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico poškodb v prometni nesreči (tožnik je utrpel pretres možganov, zlom prsnice in nateg vratnih mišic, tožnica pa nateg vratnih mišic, udarnino prsnice in leve rame).
delitev solastnine – izplačilo denarne protivrednosti solastnega deleža kot enakovredna možnost prodaji solastne stvari
Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.
Varstvo položaja solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.