Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 49.
sodni izvedenec - izvedenina
Glede na to, da sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu ni naložilo, da dodatno zbira dokumentacijo, iz pisnega izvedenskega mnenja (ali stroškovnika) pa tudi ni razvidno, katero dodatno dokumentacijo je izvedenec zbral in uporabil pri izdelavi mnenja, je pravilna odločitev, da sodni izvedenec ni upravičen do priglašenih stroškov za preučevanje dodatne dokumentacije.
STATUSNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069515
ZZelP člen 11a, 11b. ZPSPP člen 28, 28-1.
ugovor aktivne legitimacije – gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo - pravno nasledstvo – sprememba najemodajalca – retroaktivnost
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna.
ZP-1 člen 105, 105/2, 106, 133, 136, 136/5, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 131, 131/3, 234. ZPrCP 106, 106/2.
povzročitev prometne nesreče – dokazni predlog – dokazna ocena – nova dejstva in dokazi
Glede očitka, da bi moralo sodišče upoštevati 133. člen ZP-1 in po uradni dolžnosti naročiti še preiskavo krvi, pritožbeno sodišče pripominja, da je bil prekrškovni organ kot predlagatelj postopka o prekršku že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjen tako z rezultatom zdravniškega pregleda kot z obsegom in rezultatom toksikološke preiskave, pa dokaznega predloga, da se toksikološka preiskava dopolni, vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni podal. Tudi za prekrškovni organ kot eno od strank v postopku o prekršku namreč velja določba 157. člena ZP-1, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja verjetno izkazati, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.
nepremoženjska škoda – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe.
Zgolj v primeru, da se kazenski postopek, v katerem je oškodovanec priglasil premoženjskopravni zahtevek in bil napoten na pravdo, ne konča z obsodilno sodbo, temveč z oprostilno ali zavrnilno sodbo oziroma s sklepom o ustavitvi postopka, pa zastaranje ne začne teči znova, temveč je šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar zgolj ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - napotitev na delo v tujino - odpoklic - pravnomočnost
Predhodna sklepa tožene stranke, s katerima je tožnika odpoklicala iz Beograda v Ljubljano, sta bila nezakonita, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v sodnem postopku. Glede na takšno odločitev je tožnik v spornem obdobju (po nezakonitem odpoklicu) delo še vedno opravljal v Beogradu in mu tožena stranka ni mogla utemeljeno očitati, da ne prihaja na delo v Ljubljano. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, temelječa na tem očitku, ni utemeljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSC0003116
ZIZ člen 5, 226, 226/1. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1. ZPP člen 25, 25/1.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo – stiki otroka s staršem
Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
darilna pogodba – navidezna pogodba – zloraba pravic - sporazum – določljiv predmet – delna ničnost – prekinitev postopka
Navidezna pogodba po prvem odstavku 50. člena OZ nima pravnega učinka. Toženec se zato ne more upirati svoji pasivni legitimaciji v tej pravdi.
Brez dvoma je predmet obveznosti določljiv, zato ni razlogov za ničnost takšnega dogovora, upoštevaje drugi odstavek 34. člena OZ. Končno je bil navedeni sporazum že pretežno izpolnjen, zato tudi iz tega razloga njegove ničnosti po drugem odstavku 90. člena OZ ne bi bilo mogoče uveljavljati.
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.
IZVRŠILNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055496
ZIZ člen 38, 38/5. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-2, 46, 46/2.
stroški cenilca – priglasitev stroškov – izvršilni stroški- oprostitev plačila stroškov – oprostitev plačila predujma – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči – izterjava stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Izrek izpodbijanega sklepa je, kljub temu, da ne določa izrecno, da so stroški prisojeni v korist upravičenke do brezplačne pravne pomoči, zakonit in pravilen. Sodišče je pravilno sklenilo, da je dolžnik dolžan te stroške plačati (odločba o njihovi odmeri je že pravnomočna), in sicer na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči, pri čemer mora biti poseben račun sodišča v izreku naveden.
krivdna odškodninska odgovornost – vzrok za prometno nesrečo – kršitev cestnoprometnih predpisov - obsodba za prekršek
Dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke ob vključevanju v promet na prednostno cesto vozila v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi in bila zato obsojena po odločbi sodnika za prekrške, v konkretni situaciji ne pomeni avtomatično njene odškodninske odgovornosti.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.