denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - stavbno zemljišče - listina za vpis lastninske pravice
Tožnica nima podlage za zatrjevanje, da bi prvostopenjski organ moral – po njenem mnenju še nerešeno vprašanje lastnine – reševati (ponovno), tako da bi ugotavljal obstoj lastninske pravice, ob tem ko na taki ugotovitvi temelji izrek sodbe P 370/2004 z dne 6. 1. 2006. Po presoji sodišča je tako organ na podlagi pravnomočne sodbe mogel zaključevati o obstoju ovire iz tretjega odstavka 16. člena ZDen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost objekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje
V primeru, ko so odmiki objekta od parcelne meje manjši od predpisanih, imajo lastniki sosednjih zemljišč pravico, da odklonijo soglasje k takšni gradnji. Pri tem svoje odločitve, da soglasja ne dajo, niso dolžni utemeljiti, zato tudi ni pravno relevantno, zakaj so izdajo soglasja odklonili.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je slednji prejemal od družb, za katere je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da so te družbe „neplačujoči gospodarskih subjekt“. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejansko dobavo blaga s strani izdajateljev računov, niti ne razpolaga z evidencami, ki jih je bil dolžan voditi v okviru predpisov o varstvu okolja in bi morale spremljati blago. Tako ne razpolaga z evidencami, ki jih je tudi sicer dolžan voditi po davčnih predpisih.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - premoženjski pogoj - vrednost premoženja prosilca
Tožnica, ki se ni strinjala z vrednostjo, ugotovljeno v poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, je imela možnost predlagati izvedbo kakšnih drugih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost premoženja, ki je v njeni (so)lasti.
javni uslužbenec - direktor občinske uprave - imenovanje na mesto direktorja občinske uprave - pritožba - izpodbijani akt - nepopolna vloga
Ker tožnikova pritožba ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh predpisanih sestavin, bi jo tožena stranka pred odločitvijo morala obravnavati kot pomanjkljivo vlogo.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
Iz predloženega računa z dne 26. 11. 2010 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 19. 11. 2010. Račun je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal, ter vsebuje po mnenju sodišča verodostojne podatke. Zato ima po mnenju sodišča večjo dokazno vrednost kot izjava izvajalca z dne 23. 8. 2011, ki jo je predložil tožnik. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bila omenjena storitev tožniku dejansko izvedena 25. 11. 2010. Iz izjave pa niti ni razvidno, kdo jo je podpisal, zato ji tudi sodišče ne poklanja vere. Da bi bila sporna storitev res opravljena 25. 11. 2010, pa tožnik ni izkazal z nobenimi drugimi listinami.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij - izpolnjevanje pogojev - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev izpodbijane odločbe
Vloge, ki prispejo na javni razpis se ocenjujejo na podlagi pogojev iz javnega razpisa, upoštevajoč razpisano dokumentacijo in vsebino vloge, ki jo predloži prijavitelj. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, v naprej znanimi pogoji. V tem primeru gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 49b, 49b/4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - ničnost soglasja - neizvršljivost odločbe
Soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je odločba, ki se glede na njeno naravo ne izvršuje (saj ničesar ne zapoveduje ali prepoveduje), temveč učinkuje že s svojim obstojem.
Težavnost, tehnična neustreznost ali subjektivna nezmožnost izvršitve sama po sebi še ne pomeni dejanske neizvršljivosti odločbe, kršitev predpisov pri izdaji odločbe pa ne njene pravne neizvršljivosti.
gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija objekta - možnost udeležbe v postopku - občina
Po četrtem odstavku 62. člena ZGO-1 ima občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če v predpisanem roku priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve, položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 54, 54/1, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 128.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
ZGO-1 nima posebnih določb za izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječe objekte oziroma tako imenovano „legalizacijo“, zato je treba določbe 66. člena ZGO-1 uporabiti tudi v teh primerih.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se začne na zahtevo stranke, kakršnakoli odločitev mimo tega zahtevka, tudi glede parcel, na katerih naj bi stal obravnavan objekt, pa je nezakonita.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba lege objekta - nelegalna gradnja
Odstranitev spornih stanovanjskih hiš v celoti in ne le posameznih njihovih delov, presega pooblastilo iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem sme gradbeni inšpektor odrediti odstranitev le tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
O neskladni gradnji pa ni mogoče govoriti, ko investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitev s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožnik v prošnji za BPP poleg dolgotrajnosti kazenskega postopka navaja tudi vrsto drugih morebitnih temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ker se toženka do njih ne opredeljuje, oziroma jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne omenja, temveč svojo odločitev opira izključno na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh glede odškodnine za dolgotrajnost postopka, je izpodbijana odločba v bistvenih elementih ostala neobrazložena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca - ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji.
Sodno presojo, ali je tožena stranka na javnem razpisu dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za izbiro ponudnika.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Dejstva, nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, so lahko podlaga za nov zahtevek in za novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne morejo pa biti podlaga za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gozdno zemljišče
V zadevi je bistvena le skladnost predvidene gradnje s prostorskim aktom, zato na drugačno odločitev ne more vplivati odločba Zavoda za gozdove, ki tožniku zgolj dovoljuje krčitev dela gozda v kmetijske namene, ne pomeni pa spremembe namenske rabe zemljišča, ki je določena v prostorskem aktu.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožniku je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena 8. 12. 2011, posledično se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 9. 1. 2012. Rok 30 dni od vročitve odločbe se je sicer iztekel z dne 7. 1. 2012, ker pa je bila tega dne sobota, se je zakonski rok za vložitev tožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je s ponedeljkom, 9. 1. 2012. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožnik pa je tožbo vložil šele 11. 1. 2012, in sicer neposredno pri tem sodišču. To pa pomeni, da je bila vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter da je tako prepozna.