V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.
Akt o preoblikovanju javne ustanove Ad futura, znanstveno- izobraževalna fundacija RS, javni sklad v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in na podlagi Splošnih pogojev poslovanja (SPP) člen 6. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 točka 3, 3/2, 3/2-2.
javni razpis - pridobitev štipendije za študijski obisk v tujini - razpisni pogoji - plačilo
Pri dodelitvi štipendije je treba dati prednost tistim, ki imajo manj sredstev. Zato je po mnenju sodišča razpisni pogoj, da se štipendije dodelijo tistim dijakom in študentom, ki za študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja s strani gostujoče države ne prejmejo plačila, v razpisu upravičeno postavljen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.
ZUP člen 214. ZOdvT tarifna številka 4100, 4200, 4312, 6003.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, zaradi katerih je organ tožniku priznal kilometrino 240 km in ne 280 km, kot je tožnik predlagal oziroma priglasil v stroškovniku. Sklep nima razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno predlogu tožnika v celoti, se ga pa ne da preizkusiti in je že iz tega razloga nezakonit ter ga je zato treba odpraviti.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis - kršitev delovnopravne zakonodaje
Določba druge alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD ne daje podlage za stališče tožeče stranke, po katerem bi se kot (upoštevna) kršitev delovnopravne zakonodaje lahko obravnavali zgolj hujši prekrški oziroma prekrški, za katere je izrečena sankcija globe.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - stavbno zemljišče - listina za vpis lastninske pravice
Tožnica nima podlage za zatrjevanje, da bi prvostopenjski organ moral – po njenem mnenju še nerešeno vprašanje lastnine – reševati (ponovno), tako da bi ugotavljal obstoj lastninske pravice, ob tem ko na taki ugotovitvi temelji izrek sodbe P 370/2004 z dne 6. 1. 2006. Po presoji sodišča je tako organ na podlagi pravnomočne sodbe mogel zaključevati o obstoju ovire iz tretjega odstavka 16. člena ZDen.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je slednji prejemal od družb, za katere je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da so te družbe „neplačujoči gospodarskih subjekt“. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejansko dobavo blaga s strani izdajateljev računov, niti ne razpolaga z evidencami, ki jih je bil dolžan voditi v okviru predpisov o varstvu okolja in bi morale spremljati blago. Tako ne razpolaga z evidencami, ki jih je tudi sicer dolžan voditi po davčnih predpisih.
javni uslužbenec - direktor občinske uprave - imenovanje na mesto direktorja občinske uprave - pritožba - izpodbijani akt - nepopolna vloga
Ker tožnikova pritožba ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh predpisanih sestavin, bi jo tožena stranka pred odločitvijo morala obravnavati kot pomanjkljivo vlogo.
ZGO-1 člen 54, 54/2. ZUP člen 133, 133/1, 134, 135, 135/1, 135/2, 135/5.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka - uporaba predpisov
Če je bil predmet odločanja zahtevek, drugačen od prvotno vloženega, bi ga toženka morala obravnavati po pravilih ZUP o spremembi zahtevka, ni pa imela ne dejanske in ne pravne podlage, da šteje, da je bil s spremembo zahtevka začet nov postopek.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 49b, 49b/4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - ničnost soglasja - neizvršljivost odločbe
Soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je odločba, ki se glede na njeno naravo ne izvršuje (saj ničesar ne zapoveduje ali prepoveduje), temveč učinkuje že s svojim obstojem.
Težavnost, tehnična neustreznost ali subjektivna nezmožnost izvršitve sama po sebi še ne pomeni dejanske neizvršljivosti odločbe, kršitev predpisov pri izdaji odločbe pa ne njene pravne neizvršljivosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba lege objekta - nelegalna gradnja
Odstranitev spornih stanovanjskih hiš v celoti in ne le posameznih njihovih delov, presega pooblastilo iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem sme gradbeni inšpektor odrediti odstranitev le tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
O neskladni gradnji pa ni mogoče govoriti, ko investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitev s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožnik v prošnji za BPP poleg dolgotrajnosti kazenskega postopka navaja tudi vrsto drugih morebitnih temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ker se toženka do njih ne opredeljuje, oziroma jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne omenja, temveč svojo odločitev opira izključno na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh glede odškodnine za dolgotrajnost postopka, je izpodbijana odločba v bistvenih elementih ostala neobrazložena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca - ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji.
V PUP predpisana investitorjeva dolžnost izdelave urbanistične arhitekturne zasnove, ki jo potrdi občinski organ, je nezakonita, zaradi česar take določbe prostorskega akta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati. To pa ne pomeni, da je zaradi tega nezakonita celotna določba PUP, kar ima za posledico, da gradnja večstanovanjskega objekta v nobenem primeru ni dopustna. To stališče bi bilo pravilno, če PUP ne bi določal vseh pogojev, potrebnih za izdelavo PGD, in bi te nadomestila predhodno izdelana in potrjena arhitekturno urbanistična rešitev.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Dejstva, nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, so lahko podlaga za nov zahtevek in za novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne morejo pa biti podlaga za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija objekta - možnost udeležbe v postopku - občina
Po četrtem odstavku 62. člena ZGO-1 ima občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če v predpisanem roku priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve, položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo. Toženka je o tej okoliščini izdala odločbo, ki je že pred vložitvijo obravnavanih prošenj za BPP postala pravnomočna, zato je te prošnje pravilno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi s petim odstavkom 20. člena ZBPP.
Gradbeni inšpektor je dolžan ukrepati vselej, ko ugotovi, da investitor gradi ali je že zgradil objekt, ne da bi si pridobil za tako gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 je v prvem odstavku 201. člena določil, da se za objekte, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe po ZUN-ČG, in do uveljavitve ZGO-1 še nimajo pridobljenega lokacijskega, gradbenega oz. enotnega dovoljenja za gradnjo, začnejo uporabljati gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, dve leti po dnevu njegove uveljavitve (to je dve leti po 1. 1. 2003), če lastniki objektov ne vložijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, predpisane s tem zakonom. Ta določba je imela za posledico, da če investitor v roku ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena.