razlastitev - stroški postopka - vrednost predmeta
Za pravilno uporabo prostega preudarka iz prvega odstavka 22. člena ZodvT je treba najti oporne točke, objektivne kriterije, za preverjanje pravilnosti spornega predmeta in jih tudi na zakonu utemeljiti.
Vrednost predmeta iz odločbe ne izhaja, predmet tega upravnega postopka oziroma sploh upravnega postopka pa tudi ni odločanje o odškodnini. Tožena stranka bi zato morala za svoje stališče, da je vrednost predmeta višina zadnje ponudbe, navesti pravno podlago oziroma pri ugotavljanju vrednosti predmeta izhajati iz določb 4. poglavja ZOdvT – Ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške tarife.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožbeni ugovor prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se je na poziv za dopolnitev vloge odzvala telefonsko, je vsebinsko neutemeljen, saj telefonski klic na sodišče (tudi če bi bil izkazan) ne pomeni relevantnega osebnega odziva na zahtevo za dopolnitev vloge.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2, 100, 100/2, 100/3, 103, 103/1, 104, 104/1. ZZK-1 člen 14, 19. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško člen 3, 4, 5.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda
Za obravnavano fazo postopka – uvedba postopka omejitve lastninske pravice, katerega del je tudi ugotavljanje podanosti javne koristi, za ugotovitev konkretne javne koristi za uresničitev namena, zaradi katerega se lastninska pravica omejuje, zadostuje, da je nepremičnina navedena kot del ureditvenega območja. Namen prve faze razlastitvenih postopkov je zaznamba uvedbe postopka v zemljiško knjigo in s tem varstvo tretjih oseb.
Za ugotovitev konkretne javne koristi v fazi uvedbe postopka omejitve lastninske pravice pa je navedba parcele v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško, zadostna podlaga za zaključek, da je javna korist izkazana.
V drugi fazi postopka bo treba upoštevati, da stvarna služnost vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine služnosti omejeno samo na del služeče nepremičnine. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo se opravi z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Za vknjižbo pa ne zadošča, da bi se navedlo samo vrsto pravice. Vsebino je treba natančno opisati.
V zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve odločilno, ali je prijavitelj na javni razpis izpolnjeval pogoje iz javnega razpisa. Odločilni razlog, da tožeča stranka na razpisu ni uspela, je v tem, da se je v razpisni dokumentaciji označila kot mikro podjetje, strokovna komisija, ki je pregledovala prejete vloge, pa je upoštevajoč razpisne pogoje in prilogo 1 Uredbe komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 ugotovila, da tožeča stranka sodi med velika podjetja. Gre za odločilno okoliščino, ki vpliva na višino sofinanciranja upravičenih stroškov, pri čemer je nesporno, da imajo mala podjetja možnost zahtevati višji odstotek sofinanciranja upravičenih stroškov.
ZASP člen 143, 146, 147, 148, 149. ZUP člen 43, 260, 260-9.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - obnova postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožnik brez podlage zatrjuje, da bi bil njegov interes, da njegove pravice upravlja kolektivna organizacija, ki jih bo upravljala učinkovito, varovan le v primeru, da bi se imel možnost v postopku za podelitev dovoljenja opredeljevati do kvalitete bodoče kolektivne organizacije. Glede na določbe ZASP imetniki pravic v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami ne morejo varovati svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je slednji prejemal od družb, za katere je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da so te družbe „neplačujoči gospodarskih subjekt“. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejansko dobavo blaga s strani izdajateljev računov, niti ne razpolaga z evidencami, ki jih je bil dolžan voditi v okviru predpisov o varstvu okolja in bi morale spremljati blago. Tako ne razpolaga z evidencami, ki jih je tudi sicer dolžan voditi po davčnih predpisih.
Iz predloženega računa z dne 26. 11. 2010 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 19. 11. 2010. Račun je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal, ter vsebuje po mnenju sodišča verodostojne podatke. Zato ima po mnenju sodišča večjo dokazno vrednost kot izjava izvajalca z dne 23. 8. 2011, ki jo je predložil tožnik. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bila omenjena storitev tožniku dejansko izvedena 25. 11. 2010. Iz izjave pa niti ni razvidno, kdo jo je podpisal, zato ji tudi sodišče ne poklanja vere. Da bi bila sporna storitev res opravljena 25. 11. 2010, pa tožnik ni izkazal z nobenimi drugimi listinami.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa
Tožnica je izkazala, da je na toženko naslovila dopis „Molk organa“ št. 48/10-kg z dne 5. 2. 2010, iz katerega izhaja, da toženko poziva, da v roku 7 dni izda nov sklep, kot ji nalaga sodba Upravnega sodišča I U 505/2009. Pri čemer iz navedb toženke v odgovoru na tožbo izhaja, da je navedeni dopis prejela. Glede na navedeno so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
ZUP člen 214. ZOdvT tarifna številka 4100, 4200, 4312, 6003.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, zaradi katerih je organ tožniku priznal kilometrino 240 km in ne 280 km, kot je tožnik predlagal oziroma priglasil v stroškovniku. Sklep nima razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno predlogu tožnika v celoti, se ga pa ne da preizkusiti in je že iz tega razloga nezakonit ter ga je zato treba odpraviti.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa je očital, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je na podlagi navedb tožnice in iz pridobljenih dokazov pravilno presodil finančni pogoj, ki bi tožnico upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica z vrednostjo nepremičnega premoženja presega cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost objekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje
V primeru, ko so odmiki objekta od parcelne meje manjši od predpisanih, imajo lastniki sosednjih zemljišč pravico, da odklonijo soglasje k takšni gradnji. Pri tem svoje odločitve, da soglasja ne dajo, niso dolžni utemeljiti, zato tudi ni pravno relevantno, zakaj so izdajo soglasja odklonili.
ZUP člen 214, 237, 237/7. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije(ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 26, 26/5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - nakup kmetijske mehanizacije zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, da so bili podatki na računu prirejeni in cena traktorja vnaprej določena, tako da je tožnik nato uveljavljal nepovratna sredstva v višjem znesku, bi mogel sloneti le na izkazanih dejstvih o sodelovanju tožnika s prodajalcem pri prirejanju cene, tako da je ta dosegla vnaprej določeno ceno (ki ni imela podlage v resničnih stroških). To pa pomeni, da izpodbijana odločba glede na uporabljene materialnopravne določbe, nosilnega dejanskega razloga ne obrazloži (ne navaja ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je oprto, ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov). Za odločitev, kot jo je organ sprejel, namreč ne zadostuje ugotovitev, da račun za traktor ne izkazuje resničnih stroškov in sklep, da je tožnik za to vedel, tj. bil seznanjen.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja
Glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 zavezanci pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu niso omejeni.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba uporabljati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Tožnica kot kršitve pravil postopka navaja nepravilnosti pri vročanju odločbe in druge nepravilnosti, ki pa ne predstavljajo ničnostnega razloga iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki ga je tožnica uveljavljala v svojem predlogu, saj takšne nepravilnosti postopka v zakonu niso opredeljene kot razlog za ničnost.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka
Po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 236. člena ZUP začne subjektivni rok enega meseca teči od dneva, ko oseba izve, da je bila odločba izdana. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi upravni organ moral šteti, da je začel navedeni rok za vložitev predloga teči šele od dneva, ko je bila tožnikoma vročena odločba oziroma od dneva, ko sta tožnika izvedela za številko omenjene odločbe.