V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa je očital, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Iz podatkov e-zemljiške knjige oziroma podatkov internetnega portala www.prostor.si, kjer je navedena tudi uporabna površina stanovanjskih stavb ter njihova ocenjena vrednost, izhaja, da skupno premoženje prosilca presega premoženje, določno v petem odstavku 4. člena ZDIU. Zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Akt o preoblikovanju javne ustanove Ad futura, znanstveno- izobraževalna fundacija RS, javni sklad v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in na podlagi Splošnih pogojev poslovanja (SPP) člen 6. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 točka 3, 3/2, 3/2-2.
javni razpis - pridobitev štipendije za študijski obisk v tujini - razpisni pogoji - plačilo
Pri dodelitvi štipendije je treba dati prednost tistim, ki imajo manj sredstev. Zato je po mnenju sodišča razpisni pogoj, da se štipendije dodelijo tistim dijakom in študentom, ki za študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja s strani gostujoče države ne prejmejo plačila, v razpisu upravičeno postavljen.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja
Glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 zavezanci pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu niso omejeni.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba uporabljati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
ZUP člen 214. ZOdvT tarifna številka 4100, 4200, 4312, 6003.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, zaradi katerih je organ tožniku priznal kilometrino 240 km in ne 280 km, kot je tožnik predlagal oziroma priglasil v stroškovniku. Sklep nima razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno predlogu tožnika v celoti, se ga pa ne da preizkusiti in je že iz tega razloga nezakonit ter ga je zato treba odpraviti.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis - kršitev delovnopravne zakonodaje
Določba druge alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD ne daje podlage za stališče tožeče stranke, po katerem bi se kot (upoštevna) kršitev delovnopravne zakonodaje lahko obravnavali zgolj hujši prekrški oziroma prekrški, za katere je izrečena sankcija globe.
Tožnica kot kršitve pravil postopka navaja nepravilnosti pri vročanju odločbe in druge nepravilnosti, ki pa ne predstavljajo ničnostnega razloga iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki ga je tožnica uveljavljala v svojem predlogu, saj takšne nepravilnosti postopka v zakonu niso opredeljene kot razlog za ničnost.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je na podlagi navedb tožnice in iz pridobljenih dokazov pravilno presodil finančni pogoj, ki bi tožnico upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica z vrednostjo nepremičnega premoženja presega cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožnik je priglasil nagrado upoštevajoč 12. člen ZOdvT, tožena stranka pa se je pri odmeri v konkretnem primeru oprla na 36. člen ZOdvT, ki določa nagrado glede na vrednost spornega predmeta. Nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna pa so znižane glede na določbo 12. člena ZOdvT. Tožena stranka je zato pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT.
Tožnica za leta od 2006 do 2009 ni vložila napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, čeprav jo 318. člen ZDavP-2 k temu brezpogojno zavezuje, oziroma je za leto 2009 napoved oddala šele po pozivu davčnega organa, ki pa je ta ni mogel upoštevati kot verodostojne, saj se posamezni ključni podatki niso ujemali s podatki, ki jih je zbral davčni organ in so temeljili na podatkih same tožnice. Tako je bil izpolnjen zakonski stan iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 za ugotovitev predmeta obdavčitve s cenitvijo. Po mnenju sodišča je bila izbrana tudi pravilna metoda cenitve, to je taka metoda, ki se je lahko najbolj približala ugotovitvi dejanskega stanja, saj je izhajala iz podatkov same tožnice. OZ za sklenitev oziroma veljavnost najemne pogodbe res ne zahteva pisne oblike. Ker pa mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze (76. člen ZDavP-2), bi si tožnica z obstojem pisne pogodbe o najemu olajšala dokazovanje posameznih dejstev, saj je sicer riziko nedokazanih trditev na njeni strani.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - evidenca internega pretakališča
Tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za določeno količino plinskega olja je organ prve stopnje zavrnil, ker je zaključil, da tožnikova evidenca ne odraža dejanskega stanja. Ta evidenca je bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v motorno vozilo na internem pretakališču ne izda noben račun, ki bi vseboval registrsko številko vozila, kot npr. pri bencinskem servisu. Zato je potrebno, da so takšne evidence skladne in pravilne. Navedenih pogojev tožnikove evidence v konkretnem primeru ne izpolnjujejo.
ZASP člen 143, 146, 147, 148, 149. ZUP člen 43, 260, 260-9.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - obnova postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožnik brez podlage zatrjuje, da bi bil njegov interes, da njegove pravice upravlja kolektivna organizacija, ki jih bo upravljala učinkovito, varovan le v primeru, da bi se imel možnost v postopku za podelitev dovoljenja opredeljevati do kvalitete bodoče kolektivne organizacije. Glede na določbe ZASP imetniki pravic v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami ne morejo varovati svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.
javni uslužbenec - direktor občinske uprave - imenovanje na mesto direktorja občinske uprave - pritožba - izpodbijani akt - nepopolna vloga
Ker tožnikova pritožba ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh predpisanih sestavin, bi jo tožena stranka pred odločitvijo morala obravnavati kot pomanjkljivo vlogo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij - izpolnjevanje pogojev - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev izpodbijane odločbe
Vloge, ki prispejo na javni razpis se ocenjujejo na podlagi pogojev iz javnega razpisa, upoštevajoč razpisano dokumentacijo in vsebino vloge, ki jo predloži prijavitelj. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, v naprej znanimi pogoji. V tem primeru gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožbeni ugovor prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se je na poziv za dopolnitev vloge odzvala telefonsko, je vsebinsko neutemeljen, saj telefonski klic na sodišče (tudi če bi bil izkazan) ne pomeni relevantnega osebnega odziva na zahtevo za dopolnitev vloge.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2, 100, 100/2, 100/3, 103, 103/1, 104, 104/1. ZZK-1 člen 14, 19. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško člen 3, 4, 5.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda
Za obravnavano fazo postopka – uvedba postopka omejitve lastninske pravice, katerega del je tudi ugotavljanje podanosti javne koristi, za ugotovitev konkretne javne koristi za uresničitev namena, zaradi katerega se lastninska pravica omejuje, zadostuje, da je nepremičnina navedena kot del ureditvenega območja. Namen prve faze razlastitvenih postopkov je zaznamba uvedbe postopka v zemljiško knjigo in s tem varstvo tretjih oseb.
Za ugotovitev konkretne javne koristi v fazi uvedbe postopka omejitve lastninske pravice pa je navedba parcele v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško, zadostna podlaga za zaključek, da je javna korist izkazana.
V drugi fazi postopka bo treba upoštevati, da stvarna služnost vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine služnosti omejeno samo na del služeče nepremičnine. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo se opravi z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Za vknjižbo pa ne zadošča, da bi se navedlo samo vrsto pravice. Vsebino je treba natančno opisati.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je slednji prejemal od družb, za katere je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da so te družbe „neplačujoči gospodarskih subjekt“. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejansko dobavo blaga s strani izdajateljev računov, niti ne razpolaga z evidencami, ki jih je bil dolžan voditi v okviru predpisov o varstvu okolja in bi morale spremljati blago. Tako ne razpolaga z evidencami, ki jih je tudi sicer dolžan voditi po davčnih predpisih.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.