Investitor gradnje daljnovoda mora izkazati pravico graditi za zemljišče, na katerem je predviden steber in tudi za zemljišča preko katerih poteka trasa (koridor) daljnovoda.
kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - varstveni režim - kulturni spomenik
Pogoj, ki izhaja iz kulturnovarstvenih pogojev, da morajo biti vhodna vrata izdelana v leseni izvedbi kot dvokrilna vrata s klasičnim odpiranjem obeh kril navznoter, nameščena pa morajo biti na notranjem robu kamnitega portala, katerega osnova je bila fotografija originala, ki jo toženka hrani v arhivu, je skladen z določbami OPN in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - sum zavajanja in zlorabe postopka - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - dublinski postopek - nezakonito prečkanje meje države članice
Tožnik je italijansko – slovensko mejo prestopil ilegalno dne 19. 3. 2012, 21. 3. 2012 je bil prijet s strani policistov, tega dne je bil tudi nastanjen v Centru za tujce, prošnjo pa je vložil šele dne 25. 4. 2012. Tako ravnanje utemeljuje odločitev tožene stranke, da tožnik ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času. Tožnik niti v tožbi, niti ko je bil zaslišan, ni v zadostni meri pojasnil, zakaj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito šele po več kot mesec dni bivanja v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih izjav lahko odločala in pravilno odločila, da obstaja sum zavajanja postopka mednarodne zaščite. Njena odločitev ne temelji na ugotovitvi, da so tožnikove izjave nepovezane ali nekredibilne, temveč temelji na v odločbi ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretno ne ugovarja. Pri tem ni nepomembno, da je tožnik izjavil, da ima (psihične) težave že od leta 2000, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da ga njegovo stanje ni oviralo, ko je osem let prebival v Republiki Italiji in opravljal različna dela.
Tožnik je iz Ruske federacije legalno odpotoval v Republiko Italijo, kar pomeni, da meje ni prečkal nezakonito. Mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo je sicer prečkal ilegalno, vendar ni izpolnjen pogoj, da je prosilec prišel iz tretje države.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 23. 4. 2008. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Zadnja opravljena storitev odvetnika se ugotavlja glede na to, v kakšnem obsegu je bila določena brezplačna pravna pomoč upravičencu. Kot je razvidno iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 15. 12. 2008, je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku. Zgolj z vložitvijo pritožbe se še ne konča postopek na drugi stopnji, ampak se šteje, da je postopek končan šele s prejemom drugostopenjske sodbe, kot pravilno navaja tožnica v tožbi.
stroški absolventskega staža - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo zoper odločbo o pritožbi zoper splošno obvestilo glede plačevanja manjkajočih obveznosti v času absolventskega staža po sistemu manjkajočih kreditnih točk. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na pridobitev oziroma izgubo statusa, zato je glede na zakonsko določbo 71. člena ZViS sodišče presojalo, ali je izpodbijana odločitev „druga zadeva v zvezi s študijem“, saj je tudi v tem primeru lahko izpolnjen pogoj iz 71. člena ZViS za dopustnost upravnega spora, pod pogojem, da gre za zadevo v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta. V konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Z izpodbijano odločbo namreč tožena stranka ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil, izpodbija odločba pa tudi ne vsebuje meritorne odločitve, saj tožena stranka ni odločala o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki bi izhajala iz materialnega prava.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma - vezanost na navodila ministra - obrazložitev odločbe
Niti iz odločbe prvostopenjskega organa niti iz odločbe drugostopenjskega organa ni mogoče ugotoviti, kateri razlogi so prvostopenjski organ vodili k sprejeti odločitvi. navedeni organ je v svoji odločitvi navedel le, da je vezan na soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem se je nepravilno skliceval na določbo četrtega odstavka 65.a člena ZTuj-1, saj ta določba ne nalaga izdaje soglasja ministrstva niti izdaje mnenja. Določa le vezanost organa na navodila ministrstva. V kolikor pa je prvostopenjski organ pridobil „mnenje“ ministrstva, bi moral z njim tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o ugotovitvah izreče.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik razen svoje izjave o preganjanju s strani sorodnikov bivšega dekleta ni ne v upravnem in ne v sodnem postopku niti zatrjeval - in na posebno vprašanje o tem odgovoril nikalno, da bi v svoji izvorni državi Republiki Kosovo bil preganjan zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupni. Tožnik je pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje opravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preverjanje objektivnega pogoja - dolžnost sodelovanja stranke
Vsak prosilec, ki uveljavlja pravico do BPP, mora predložiti vse potrebne dokaze oziroma zatrjevati okoliščine, ki organu za BPP omogočajo odločitev o njegovi prošnji. V konkretnem primeru tožena stranka zaradi nesodelovanja tožnice na zaslišanju, kjer ta ni želela sodelovati in podati svoje izjave ter podpisati zapisnika, ni imela možnosti, da bi preverila in ocenila vsa dejstva, pomembna za odločanje o prošnji, zato ni mogla presoditi ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Tožnica tudi v tožbi ni navedla konkretnih razlogov za upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji predhodno že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, zaradi česar mu je bila izrečena zaporna kazen ter stranska kazen izgona iz države in zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tožena stranka ni pristojna za izbris obsodbe in je zato vezana na podatke, ki ji jih posredujejo pristojni organi. Skladno s 508. členom ZKP odločbo o izbrisu po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za pravosodje. Po 509. členu ZKP pa v primeru, če navedeno ministrstvo ne izda odločbe o izbrisu, sme obsojenec zahtevati, naj se ugotovi, da je obsodba po zakonu izbrisana in če ministrstvo v 30 dneh po prejemu ne izda odločbe, lahko obsojenec zahteva, naj sklep o izbrisu obsodbe izda sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Iz teh dveh določil torej sledi, da nima tožena stranka nobenih pristojnosti pri izbrisu obsodbe in je vezana na podatke, ki ji jih posredujejo za to pristojni organi. Če bi tožena stranka zaobšla podatke, ki jih je pridobila od organov, ki so pristojni za izbris in štela, da tožnik velja za neobsojenega, bi prekoračila svoje pristojnosti.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - članstvo v kulturbundu - nemška narodnost
Ustavno sodišče razlaga določilo 36. člena ZDFJ in 36. člen ZDrž v tem smislu, da gre za pridobitev državljanstva ex lege in ni potrebna posebna odločba in pravi, da niso vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz prve zgornje alineje, avtomatično postale državljani DFJ, ampak sta potrebna še dva dodatna pogoja. Eden od teh pogojev je pripadnost narodnosti eni izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se mora ugotavljati med drugim tudi prek članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (na primer v Kulturbundu), pa tudi prek uporabe jezika, priimka ipd. Če tožena stranka v takem primeru ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati morebitno članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDFJ.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
zahteva za priznanje mednarodne zaščite - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Po oceni sodišča gre pri novi vlogi tožnika za isto upravno zadevo, o kateri se še vodi sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge njegove prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo že vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri še vedno teče sodni postopek.
Mesto direktorja gledališča ni uradniška funkcija v državnem organu, nad katero bi organ izvršilne veje oblasti lahko izvajal politično diskrecijo v smislu 3. člena ZUS-1. To pomeni, da tožena stranka nima prav, ko navaja, da se ZUP uporablja samo „smiselno“ na podlagi 4. člena ZUP; zgolj smiselna uporaba pravil ZUP velja za postopke imenovanj direktorjev zavodov (muzejev) na področju kulturnih dejavnosti, kjer minister pri izbiri uporablja določeno diskrecijo oziroma ima zaznavno široko polje proste presoje, ne pa pri razrešitvah, kjer takšnega polja proste presoje nima. Izpodbijani akt je torej upravni akt in tožena stranka je vezana na pravila ZUP.
Šele določba, ki ureja strokovni svet zavoda na področju kulturnih dejavnosti, daje sodišču podlago za izpeljavo interpretacije, da je zakonodajalec vendarle drugače uredil pristojnost za razrešitev ravnatelja v ZUJIK, kot je to določeno v ZZ.
Z vidika načela skrbnosti ravnanja z javnimi sredstvi in vestnim gospodarjenjem z javnimi sredstvi ima lahko tožena stranka politiko t.i. ničelne tolerance. Četudi morda niso nastale nobene škodljive posledice zavodu v materialnem smislu zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene in zaradi določenih nakupov v zasebne namene s službeno kartico, navedena ravnanja, ki niso bila enkratna, ampak so trajala v določenem časovnem obdobju, pri čemer tožnik kot ravnatelj zavoda ni predhodno poskrbel za to, da bi zavod uredil uporabo službenih kartic in službenega avtomobila v splošnem aktu zavoda, pomenijo nevestno oziroma neskrbno ravnanje z javnimi sredstvi. Ničelna stopnja tolerance na tem področju ni nezakonita.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa
Tožnica je izkazala, da je na toženko naslovila dopis „Molk organa“ št. 48/10-kg z dne 5. 2. 2010, iz katerega izhaja, da toženko poziva, da v roku 7 dni izda nov sklep, kot ji nalaga sodba Upravnega sodišča I U 505/2009. Pri čemer iz navedb toženke v odgovoru na tožbo izhaja, da je navedeni dopis prejela. Glede na navedeno so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - premoženjski pogoj - vrednost premoženja prosilca
Tožnica, ki se ni strinjala z vrednostjo, ugotovljeno v poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, je imela možnost predlagati izvedbo kakšnih drugih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost premoženja, ki je v njeni (so)lasti.
ZUP člen 214, 237, 237/7. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije(ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 26, 26/5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - nakup kmetijske mehanizacije zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, da so bili podatki na računu prirejeni in cena traktorja vnaprej določena, tako da je tožnik nato uveljavljal nepovratna sredstva v višjem znesku, bi mogel sloneti le na izkazanih dejstvih o sodelovanju tožnika s prodajalcem pri prirejanju cene, tako da je ta dosegla vnaprej določeno ceno (ki ni imela podlage v resničnih stroških). To pa pomeni, da izpodbijana odločba glede na uporabljene materialnopravne določbe, nosilnega dejanskega razloga ne obrazloži (ne navaja ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je oprto, ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov). Za odločitev, kot jo je organ sprejel, namreč ne zadostuje ugotovitev, da račun za traktor ne izkazuje resničnih stroškov in sklep, da je tožnik za to vedel, tj. bil seznanjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Iz podatkov e-zemljiške knjige oziroma podatkov internetnega portala www.prostor.si, kjer je navedena tudi uporabna površina stanovanjskih stavb ter njihova ocenjena vrednost, izhaja, da skupno premoženje prosilca presega premoženje, določno v petem odstavku 4. člena ZDIU. Zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Tožnica kot kršitve pravil postopka navaja nepravilnosti pri vročanju odločbe in druge nepravilnosti, ki pa ne predstavljajo ničnostnega razloga iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki ga je tožnica uveljavljala v svojem predlogu, saj takšne nepravilnosti postopka v zakonu niso opredeljene kot razlog za ničnost.