ZV-1 člen 120, 120/1, 121, 121/1. ZV-1A člen 88, 88/1.
vodno dovoljenje - prenos vodne pravice - pogoji za prenos vodne pravice - posest objektov in naprav ribogojnice
Za prenos vodne pravice je bistveno, kdo ima objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica v posesti, in ne v lasti, zato zgolj na ugotovitvi, da ima prizadeta stranka v lasti 40% delež objektov ribogojnice, ni mogoče utemeljiti njenega upravičenja do delnega prenosa vodne pravice, če se ne ugotovi, da ima naveden delež objektov tudi v posesti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Tožnik je svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ZVZ utemeljeval z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem v pravnomočni sodbi. ZVZ iz tega razloga ni mogoče vložiti, kar pomeni, da je bila tožnikova prošnja za odobritev BPP vložena v zvezi z zadevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je njegovo pričakovanje, da bi s tako ZVZ uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
gradbeno dovoljenje - predlog za odpravo in razveljavitev gradbenega dovoljenja - upravičeni predlagatelj
Osebe, ki niso naštete v prvem odstavku 275. člena ZUP, lahko pristojni organ sicer opozorijo na obstoj razlogov za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, vendar pa jim zakon ne daje podlage za to, da bi jo tudi zahtevale.
ZBPP člen 3, 3/2, 10, 10/1, 10/1-5. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - predujem za stroške stečajnega postopka - ugotavljanje finančnega položaja po ZFPPIPP
Pri ugotavljanju, ali ima pravna oseba sredstva za založitev predujma, je treba upoštevati stanje teh sredstev v času, ko se odloča o prošnji za BPP, in na tej podlagi opraviti presojo, ali je to stanje tako, da ji v tem času onemogoča založitev zahtevanega predujma za začetek stečajnega postopka.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik razen svoje izjave o preganjanju s strani sorodnikov bivšega dekleta ni ne v upravnem in ne v sodnem postopku niti zatrjeval - in na posebno vprašanje o tem odgovoril nikalno, da bi v svoji izvorni državi Republiki Kosovo bil preganjan zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupni. Tožnik je pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje opravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - članstvo v kulturbundu - nemška narodnost
Ustavno sodišče razlaga določilo 36. člena ZDFJ in 36. člen ZDrž v tem smislu, da gre za pridobitev državljanstva ex lege in ni potrebna posebna odločba in pravi, da niso vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz prve zgornje alineje, avtomatično postale državljani DFJ, ampak sta potrebna še dva dodatna pogoja. Eden od teh pogojev je pripadnost narodnosti eni izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se mora ugotavljati med drugim tudi prek članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (na primer v Kulturbundu), pa tudi prek uporabe jezika, priimka ipd. Če tožena stranka v takem primeru ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati morebitno članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDFJ.
stroški absolventskega staža - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo zoper odločbo o pritožbi zoper splošno obvestilo glede plačevanja manjkajočih obveznosti v času absolventskega staža po sistemu manjkajočih kreditnih točk. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na pridobitev oziroma izgubo statusa, zato je glede na zakonsko določbo 71. člena ZViS sodišče presojalo, ali je izpodbijana odločitev „druga zadeva v zvezi s študijem“, saj je tudi v tem primeru lahko izpolnjen pogoj iz 71. člena ZViS za dopustnost upravnega spora, pod pogojem, da gre za zadevo v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta. V konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Z izpodbijano odločbo namreč tožena stranka ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil, izpodbija odločba pa tudi ne vsebuje meritorne odločitve, saj tožena stranka ni odločala o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki bi izhajala iz materialnega prava.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma - vezanost na navodila ministra - obrazložitev odločbe
Niti iz odločbe prvostopenjskega organa niti iz odločbe drugostopenjskega organa ni mogoče ugotoviti, kateri razlogi so prvostopenjski organ vodili k sprejeti odločitvi. navedeni organ je v svoji odločitvi navedel le, da je vezan na soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem se je nepravilno skliceval na določbo četrtega odstavka 65.a člena ZTuj-1, saj ta določba ne nalaga izdaje soglasja ministrstva niti izdaje mnenja. Določa le vezanost organa na navodila ministrstva. V kolikor pa je prvostopenjski organ pridobil „mnenje“ ministrstva, bi moral z njim tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o ugotovitvah izreče.
zahteva za priznanje mednarodne zaščite - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Po oceni sodišča gre pri novi vlogi tožnika za isto upravno zadevo, o kateri se še vodi sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge njegove prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo že vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri še vedno teče sodni postopek.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji predhodno že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, zaradi česar mu je bila izrečena zaporna kazen ter stranska kazen izgona iz države in zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tožena stranka ni pristojna za izbris obsodbe in je zato vezana na podatke, ki ji jih posredujejo pristojni organi. Skladno s 508. členom ZKP odločbo o izbrisu po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za pravosodje. Po 509. členu ZKP pa v primeru, če navedeno ministrstvo ne izda odločbe o izbrisu, sme obsojenec zahtevati, naj se ugotovi, da je obsodba po zakonu izbrisana in če ministrstvo v 30 dneh po prejemu ne izda odločbe, lahko obsojenec zahteva, naj sklep o izbrisu obsodbe izda sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Iz teh dveh določil torej sledi, da nima tožena stranka nobenih pristojnosti pri izbrisu obsodbe in je vezana na podatke, ki ji jih posredujejo za to pristojni organi. Če bi tožena stranka zaobšla podatke, ki jih je pridobila od organov, ki so pristojni za izbris in štela, da tožnik velja za neobsojenega, bi prekoračila svoje pristojnosti.
Mesto direktorja gledališča ni uradniška funkcija v državnem organu, nad katero bi organ izvršilne veje oblasti lahko izvajal politično diskrecijo v smislu 3. člena ZUS-1. To pomeni, da tožena stranka nima prav, ko navaja, da se ZUP uporablja samo „smiselno“ na podlagi 4. člena ZUP; zgolj smiselna uporaba pravil ZUP velja za postopke imenovanj direktorjev zavodov (muzejev) na področju kulturnih dejavnosti, kjer minister pri izbiri uporablja določeno diskrecijo oziroma ima zaznavno široko polje proste presoje, ne pa pri razrešitvah, kjer takšnega polja proste presoje nima. Izpodbijani akt je torej upravni akt in tožena stranka je vezana na pravila ZUP.
Šele določba, ki ureja strokovni svet zavoda na področju kulturnih dejavnosti, daje sodišču podlago za izpeljavo interpretacije, da je zakonodajalec vendarle drugače uredil pristojnost za razrešitev ravnatelja v ZUJIK, kot je to določeno v ZZ.
Z vidika načela skrbnosti ravnanja z javnimi sredstvi in vestnim gospodarjenjem z javnimi sredstvi ima lahko tožena stranka politiko t.i. ničelne tolerance. Četudi morda niso nastale nobene škodljive posledice zavodu v materialnem smislu zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene in zaradi določenih nakupov v zasebne namene s službeno kartico, navedena ravnanja, ki niso bila enkratna, ampak so trajala v določenem časovnem obdobju, pri čemer tožnik kot ravnatelj zavoda ni predhodno poskrbel za to, da bi zavod uredil uporabo službenih kartic in službenega avtomobila v splošnem aktu zavoda, pomenijo nevestno oziroma neskrbno ravnanje z javnimi sredstvi. Ničelna stopnja tolerance na tem področju ni nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preverjanje objektivnega pogoja - dolžnost sodelovanja stranke
Vsak prosilec, ki uveljavlja pravico do BPP, mora predložiti vse potrebne dokaze oziroma zatrjevati okoliščine, ki organu za BPP omogočajo odločitev o njegovi prošnji. V konkretnem primeru tožena stranka zaradi nesodelovanja tožnice na zaslišanju, kjer ta ni želela sodelovati in podati svoje izjave ter podpisati zapisnika, ni imela možnosti, da bi preverila in ocenila vsa dejstva, pomembna za odločanje o prošnji, zato ni mogla presoditi ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Tožnica tudi v tožbi ni navedla konkretnih razlogov za upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Zadnja opravljena storitev odvetnika se ugotavlja glede na to, v kakšnem obsegu je bila določena brezplačna pravna pomoč upravičencu. Kot je razvidno iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 15. 12. 2008, je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku. Zgolj z vložitvijo pritožbe se še ne konča postopek na drugi stopnji, ampak se šteje, da je postopek končan šele s prejemom drugostopenjske sodbe, kot pravilno navaja tožnica v tožbi.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost objekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje
V primeru, ko so odmiki objekta od parcelne meje manjši od predpisanih, imajo lastniki sosednjih zemljišč pravico, da odklonijo soglasje k takšni gradnji. Pri tem svoje odločitve, da soglasja ne dajo, niso dolžni utemeljiti, zato tudi ni pravno relevantno, zakaj so izdajo soglasja odklonili.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je na podlagi navedb tožnice in iz pridobljenih dokazov pravilno presodil finančni pogoj, ki bi tožnico upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica z vrednostjo nepremičnega premoženja presega cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa je očital, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU.