Uredba Komisije št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 415.
železniški promet - pridobitev statusa vmesnega prevoznika - mednarodni železniški prevoz blaga
Tožnik je pri carinskem organu podal vlogo za pridobitev statusa t.i. „vmesnega prevoznika v železniškem prometu“ glede na določbo tretje alineje prvega odstavka točke 2.1.2. in opombo 11 delovnega dokumenta z nazivom „TAXUD/1405/2005-konč-rev.1“ za prevoze pošiljk iz Hrvaške ali pred njo ležečih tretjih držav čez Slovenijo za Avstrijo ali za države, ležeče za Avstrijo. Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1999 s spremembami in Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) ne vsebujeta pojma „vmesni prevoznik v železniškem prometu“. Navedeni pojem opredeljuje le zgoraj navedeni delovni dokument. V njem so v okviru 2.1. točke uporaba poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka za železniški prevoz blaga, v točki 2.1.1. opredeljeni pogoji za uporabo poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka, v točki 2.1.2. pa so opredeljeni splošni razlogi za zavrnitev vloge.
Uporaba poenostavljenega postopka ni mogoča, kadar je v prevoz vključen samo en prevoznik, kadar prevoznik prevaža blago zunaj nacionalnega ozemlja.
Če tržni inšpektorat ali drug organ na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim aktom o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je bilo odločeno le o vprašanju v zvezi s postopkom, zaradi česar takšnega akta v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravni interes prizadetih strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - ugovori stranskega udeleženca
Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoj pravni interes, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi; ne more pa v postopku varovati javne koristi, niti ne svojih dejanskih koristi, ki nimajo opore v zakonu in podzakonskih aktih, ki urejajo izdajo izpodbijane upravne odločbe. Tožnika zato ne moreta uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov glede umestitve objekta v prostor, niti ne skladnosti projekta s pogoji prostorskega akta, razen kolikor ti pogoji pomenijo tudi individualne pravice tožnikov.
pobuda za ugotovitev o prenehanju mandata občinskemu svetniku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila v okviru izvrševanja upravne funkcije o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, prav tako izpodbijani sklep ne posega v tožnikov pravni položaj in tega tožnik v tožbi niti ne uveljavlja, zato sodno varstvo v upravnem sporu ni možno.
vojni invalid - invalidski dodatek - priznanje invalidskega dodatka - dohodki upravičenca in družinskih članov - denarno nadomestilo družinskega člana
Pri izračunu invalidskega dodatka je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.
Prvostopenjski organ je tožnika v ugotovitvenem postopku s posebnim dopisom pozval, naj mu v določenem roku pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal uveljavljati zahtevke za kmetijske ukrepe. Ker se tožnik na ta poziv ni odzval in upravnemu organu ni ničesar sporočil, je ta upravičeno izdal odločbo, s katero mu je naložil vračilo prejetih sredstev.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Glede na vsebino splošnih pogojev in zavarovalno pogodbo je tožena stranka presodila, da prosilec v postopku kot tožeča stranka v odškodninski tožbi ne more uspeti, torej ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh v predmetnem pravdnem postopku. Vendar pa tožena stranka po mnenju sodišča ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP ni izpolnjen. Njena odločitev temelji namreč na vsebinski presoji, da garaža (in predmeti v njej) ni bila predmet spornega zavarovanja, vendar gre za presojo, ki jo lahko po proučitvi vseh dokazil opravi le sodišče v pravdnem postopku, ne pa organ za BPP v postopku dodelitve BPP.
Pri uporabi 24. člena ZBPP je zelo težko najti pravo razmejitev med tem, do katere mere lahko služba za BPP presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča v zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZDRS člen 12, 12/5, 12/6.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprejem v državljanstvo
Tožnica v času vložitve vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni imela urejenega statusa tujca, zato je drugostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v korist prosilke, ko je njeno vlogo obravnaval kot vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 12. člena ZDRS, ker v tem primeru druge pravne podlage ni. Ker je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva dejansko bivanje v RS od rojstva naprej, je upravni organ glede na sporno bivanje tožnice med letom 1009 in 2002 izpeljal ugotovitveni dokazni postopek, v katerem je bila tožnici dana možnost, da se z ugotovljenimi dejstvi seznani. Ker vložitev tožbe, glede na izvedeni dokazni postopek, v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preklic pogojne obsodbe
V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče ugotavlja razloge in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naložene obveznosti, zato tožnikov uspeh v zaprošenem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. V obravnavani zadevi gre namreč za postopek, ki je tožniku že znan, ter postopek, v katerega nadaljevanju bo sodišče ugotavljalo predvsem dejanske okoliščine, ki so tožniku onemogočile izpolnitev naloženega pogoja v dodatnem roku. V zadevi torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj, zato tudi po presoji sodišča, kljub temu da gre za zadevo, katere izid bi lahko pomembno vplival na tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj, slednji ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.
odločanje organa druge stopnje - zavrženje pritožbe - potek roka
Glede na tožbene navedbe in k tožbi priloženo dokazilo, je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnica pritožbo vložila 29. 3. 2011, napačna oziroma vsaj preuranjena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je pritožbo pravočasno oddala 26. 3. 2011 ob 19.30 uri, priporočeno na bencinskem servisu, o čemer je predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, zato je njen ugovor utemeljen.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - poškodba pri delu
Tožena stranka ni pravilno presodila razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh, saj je svojo odločitev oprla na izjave zavarovalnice in družbe za urejanje varstva in zdravja pri delu oziroma dobavitelja stroja (robotske celice), ki odklanjajo vsako odgovornost za nastalo škodo. Nadalje v razlogih odločitve sicer omenja ugotovitve delovnega inšpektorja, da se redni pregled stroja ni opravljal dnevno, vendar pa glede na ostale priložene listine te okoliščine ni štela za takšno, ki bi izključevala krivdno odgovornost samega tožnika. Sodišče pa meni, da že sama ta okoliščina potrjuje dejstvo, da je dokazni sklep tožene stranke glede krivdne odgovornosti tožnika (ta sicer sodi v pristojnost sodišča, ki bo odločalo o tožbi) nepravilen, in da vse listine v spisu kot tudi fotografije poškodb s priloženimi zdravniškimi spričevali utemeljujejo zaključek, da bi tožnik imel verjetni izgled za uspeh v predmetni zadevi.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - stanovanje
Med strankami je nesporno, da se v nepremičnini s parc. št. 227/1 nahajajo stanovanja, glede katerih so vzpostavljena najemna razmerja. Upravni organ bi tako moral glede na takšno dejansko stanje vrniti to nepremičnino z vzpostavitvijo lastninske pravice, ne pa odločiti tako, da je (zgolj) navedel, da se 1567/1629-tin te nepremičnine vrne.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - nepremičnina v lasti fizične osebe - prehod v zasebno last na podlagi fiktivnega pravnega akta
Tudi če posamezne okoliščine lahko kažejo na določene nepravilnosti, to še ne pomeni, da je bilo odločanje državnih organov in ravnanje prvih zasebnih lastnikov podržavljenega premoženja špekulativno, torej usmerjeno v to, da podržavljeno premoženje na nepraven način preide v zasebno lastnino določenih oseb in se prvotnim lastnikom onemoči, da se jim vrne.
Drugostopenjski organ je zagrešil bistveno kršitev določb postopka, saj iz 1. točke izreka drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi ta organ odpravil odločbo prve stopnje v 3. točki izreka, temveč je odločil zgolj to, da se pritožbi ugodi in nadomestil znesek priznane odškodnine v 3. točki izreka prvostopne delne odločbe z zneskom, ki ga je izračunal sam v pritožbenem postopku. To pa je v nasprotju z določbo 243. člena ZUP/86, pa tudi v nasprotju z 208. členom ZUP/86.
Uredba sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maj 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb člen 19.
plačilo za ukrep zgodnje upokojevanje - izpolnjevanje pogojev - nosilec kmetijske dejavnosti - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Odločitev prvostopenjskega organa temelji na uradnih evidencah ZPIZ, ki potrjujejo, da tožnik dne 30. 12. 2005, to je ob vložitvi zahteve za plačilo sredstev, ni bil zavarovan na pravni podlagi 51-kot nosilec kmetijske dejavnosti. Zato je organ utemeljeno štel, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vstop v ukrep Zgodnje upokojevanje za leto 2005.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina vloge - varstvo pravic strank
Tožena stranka je kot obliko zaprošene brezplačne pravne pomoči štela revizijo ter v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je pojasnilo za vložitev revizije organu dne 15. 3. 2012 poslal prosilec. Sodišče na podlagi listin predloženega spisa ugotavlja, da tožnik takega pojasnila ni podal, priložene listine pa izkazujejo, da je bilo navedenega dne v spis vloženo soglasje odvetnika za zastopanje stranke za vložitev pravnega sredstva (revizije). Ker listinam v upravnem spisu ni priloženo pooblastilo za zastopanje stranke, sodišče ugotavlja, da tožena stranka na podlagi zgoraj navedenega vloženega soglasja odvetnika ne bi smela spreminjati v prošnji navedene želene oblike BPP iz pritožbe v revizijo.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice člen 27, 48, 48/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja v varovalnem pasu regionalne ceste - odmiki
V obravnavanem primeru gre za objekt (ograjo), zgrajen na sami parcelni meji, zato upoštevaje zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in določbi 27. ter 48. člena občinskega odloka, predlagana gradnja ni skladna z navedenima določbama Odloka in posledično ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1, po katerem mora biti projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
ZOsn člen 54, 54/3, 54/3-1, 54/3-2, 54/4. ZUP člen 144.
prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - pogoji za prešolanje - skrajšani postopek
Iz listin upravnega spisa je razviden izrek treh vzgojnih opominov v šolskem leti 2010/2011 in podatek, da se je tudi v tem šolskem letu izvajal individualiziran vzgojni načrt. Prav tako so bile (po izreku vzgojnih opominov) evidentirane kršitve pri pouku in drugih dejavnostih (dne 31. 1. 2011 in 8. 3. 2011). Navedeno pomeni, da so bili izpolnjeni vsi v določbi 1. in 2. alinee tretjega odstavka 54. člena ZOsn določeni razlogi za prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev.
V obravnavani zadevi izvedba posebnega ugotovitvenega postopka ne bi zahtevala izvedbe kakšnega posebnega dejanja v postopku, niti ne gre za postopek, v katerem bi bilo udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, zgolj nestrinjanje z dosedanjimi ugotovitvami strokovnih delavcev tožene stranke pa ne utemeljuje zahteve po izpeljavi posebnega ugotovitvenega postopka.