brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta - tožba na nedopustnost izvršbe
Tožbeni zahtevek se je nanašal na denarni znesek, le da zahtevek ni bil dajatvene narave, ampak je bil ugotovitveni, češ da je izvršba na točno določen denarni znesek nedopustna.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzela tisti denarni znesek, ki je naveden v izreku tožbe.
obnova postopka denacionalizacije - nova dejstva in novi dokazi - arhivsko gradivo
Ker je iz predloženih kopij dokumentov (novih dokazov) razvidno, da so bile pridobljene iz zgodovinskega arhiva, arhivska gradiva pa so bila vseskozi splošno dostopna vsem upravičeno zainteresiranim (kar so denacionalizacijski upravičenci nedvomno bili), pri teh dokumentih že iz tega razloga ni mogoče govoriti o novih dejstvih in dokazih, saj jih je tožnik imel ves čas možnost zlahka najti in pridobiti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca
Glede na to, da tožnik - prejemnik brezplačne pravne pomoči - v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspel, je bil organ v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožnikovo premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, še niso potekla štiri leta.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti A.A., ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ, niti da je bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije, kar bi lahko vse bilo razlog za izpodbijanje domneve nelojalnosti.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - preprečevanje izogibanja določbam zakona
Potrošniška kreditna pogodba je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora. V obravnavani zadevi ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (čeprav imajo naslov zastavne pogodbe), ki jih tožnik sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je njegov namen kreditiranje potrošnika. Razmerje med tožnikom in potrošniki je treba zato šteti za kreditno pogodbo v smislu določil 2. člena ZPotK.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prenos pravice do dodatka za pomoč in postrežbo
Upravičenec do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je umrl še pred odločitvijo prvostopnega organa v ponovljenem postopku. S smrtjo upravičenca je zato ta pravica ugasnila, zaradi česar v zadevi ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka E.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva - prva vgradnja zunanjega stavbnega pohištva
Iz fotografij, ki so bila priložena vlogi, je razvidno, da balkon pred predvideno naložbo ni bil zastekljen. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za naložbo pod točko E javnega poziva. Prva vgradnja zunanjega stavbnega pohištva namreč po javnem pozivu ne more biti predmet finančne spodbude.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - neizpolnitev naloženega pogoja
Ker tožnica organa za brezplačno pravno pomoč ni obvestila o vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka, kar je bil pogoj, določen v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, je pravilna ugotovitev organa, da je tožnica brezplačno pravno pomoč prejela neupravičeno.
Okoliščina, da mora invalid, če želi glasovati na najbližjem volišču, zaradi svoje invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe (svojega zaupnika), po presoji sodišča ne pomeni kršitve invalidove pravice do tajnega glasovanja; še posebej, ker ima takšen volivec (invalid) še vedno možnost glasovanja na najbližjem volišču, kjer pa je taka naprava nameščena.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Razlogi za odločitev organa so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je družba zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je namreč tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani subjekta, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti.
Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca, če ta zakon ali drug zakon o obdavčenju ne določa drugače.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
V tožbi niso navedeni nobeni dokazi za to, da naj bi CSD Logatec izdal odločbo pod pritiskom, kot tudi ne, da bi se tak pritisk izvedel na A.A., pri čemer je treba upoštevati, da je bila opravilna sposobnost A.A. odvzeta šele s sklepom Okrajnega sodišča dne 27. 10. 2009.
EZ člen 64n, 64o. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15.
državna pomoč - nepovratna sredstva - proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - subvencija
Tako evropski predpisi, kot tudi na njih temelječa slovenska ureditev, omogočajo dodeljevanje oziroma prejemanje sporne subvencije za pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije le na podlagi investitorjevih lastnih investicijskih sredstev, ne pa tudi na nepovratnih javnih sredstvih. Takšna ureditev je po presoji sodišča tudi pravična.
DDV - vračilo DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nakup tovornega vozila
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca. Davčni zavezanec dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje
V konkretnem primeru tožnik ne razpolaga s konstantnimi prilivi na transakcijski račun, ne opravlja rednega obdavčljivega ali oproščenega prometa, prilivi iz naslova najemnine so nesorazmerni z davčno obveznostjo, tožnik nima zaposlenih, torej nima pogojev za ustvarjanje prihodkov. To izhaja tudi iz načina poslovanja s povezanimi družbami, v katerih davčne obveznosti niso poravnane. Tožnik res nima blokiranega računa in ima preplačilo davčnih obveznosti, vendar navedeno ne vpliva na drugačno odločitev davčnega organa.
kmetijsko zemljišče - gozd - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odmera odškodnine - vrednost točke za izračun odškodnine - revalorizacija vrednosti točke - dan obračuna odškodnine
Po izrecni določbi zakona se v primeru, ko se spremeni namembnost zemljišča zaradi gradnje objekta, za katerega je zahtevano gradbeno dovoljenje, odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je treba po stanju na ta dan revalorizirati tudi vrednost točke za izračun odškodnine.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - spornost terjatev
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporne, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. Spornost terjatev pa mora v postopku izkazati dolžnikov dolžnik.
ZEPI člen 14. Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki člen 4, 4/1, 4/1-12, 59.
dovoljenje za trgovino s pirotehničnimi izdelki in skladiščenje pirotehničnih izdelkov - začasni objekt
Čeprav tožeča stranka trdi, da Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki ne daje nikakršne podlage za to, da bi moral biti objekt, v katerem se prodajajo pirotehnični izdelki, spojen s tlemi – pa tako določa ZEPI, ki je hierarhično akt z višjo veljavnostjo.
Pojem prenosnega skladišča, o katerem je govora v tretjem odstavku 59. člena zgoraj navedene Uredbe se nanaša na vsa prenosna skladišča, kar izhaja iz smiselne razlage prvega odstavka 59. člena Uredbe.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 20.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - skladiščenju namenjen šotoR
Po prostorskem načrtu občine je obravnavano zemljišče po vrsti rabe opredeljeno kot gozd in ne kot gradbena parcela. Zato objekta - šotor, namenjen skladiščenju - ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, ki jih je mogoče zgraditi brez gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - prošnja na obrazcu - zavrženje prošnje
Prošnja za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Tožena stranka je tožnico pozvala na dopolnitev nepopolnih prošenj. Pozive je tožnica prejela in toženi stranki poslala dopise, ki pa jih ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Iz predmetnih prošenj tožnice je mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kljub pozivom k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP. Tako je tožena stranka povsem pravilno in zakonito s sklepom vloge tožnice za dodelitev BPP o predmetni zadevi zavrgla.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 224, 231. ZRPJN člen 11, 11/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - javno-zasebno partnerstvo - razlaga določb javnega razpisa - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu - sklenitev pogodbe pred pravnomočnostjo sklepa o izbiri na razpisu
Med pogoji za kandidiranje na javnem razpisu je v točki 6. med drugim določeno, da mora prijavitelj prijavi predložiti kopijo sklepa o izbiri soinvestitorja ter kopijo sklenjenih pogodb z izbranim soinvestitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalni skupnosti. V primeru, da sklep o izbiri še ni pravnomočen ter ti pogodbi nista sklenjeni do datuma odpiranja vlog, ima prijavitelj možnost kopijo pogodb dostaviti ministrstvu naknadno, na podlagi poziva strokovne komisije za dopolnitev vlog v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS. Iz navedenega izhaja, da je pogoj za sodelovanje v javnem razpisu, do izteka roka za dopolnitev vlog vlagatelja, pravno veljavno sklenjena pogodba o soinvestiranju.
Glede na to, da v zadevi ni sporno, da predlogu podanem po 11.a členu ZRJPN ni bilo ugodeno in da ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo odločeno o reviziji, tožnice niso imele pravne podlage za sklenitev pogodbe o javno zasebnem partnerstvu (člen 11/2 ZRPJN).
Pojem pravnomočnost sklepa o izbiri soinvestitorja iz javnega razpisa, ker ne gre za upravni akt, ampak akt poslovanja, izdan v skladu z določbami ZRPJN, je treba razlagati tako, kot da zoper sklep o izbiri soinvestitorja ni bila zahtevana revizija, oziroma da je bila zahteva za revizijo zavrnjena oziroma zavržena in so nastopili pogoji za sklenitev pogodbe.