brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izterjava preživninske obveznosti - status upnika v izvršilnem postopku
Prosilka želi začeti izvršilni postopek za izterjavo preživnine na podlagi sodne poravnave o preživnini z dne 4. 7. 2005. Upoštevaje navedeni pravni naslov za izterjavo preživnine, skupaj z Obvestilom o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2011, bo prosilka v izvršilnem postopku imela status upnice, torej je bila odločitev tožene stranke, ki je kot prosilko in dobitnico zaprošene BPP štela tožnico kot mater mladoletnega upravičenca, pravilna in zakonita.
izbris družbe iz sodnega registra - stroški objave izbrisa - zavezanec za plačilo stroškov objave izbrisa - finančni položaj zavezanca
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku utemeljeno naložil, da v roku 30 dni plača stroške objave izbrisa pravne osebe A. d.o.o. v znesku 58,08 EUR. Dejstva, ki so glede na določbe 33. in 35. člena ZFPPod relevantna za odločitev, niso sporna: spora ni o tem, da je bil sklep o izbrisu družbe objavljen v Uradnem listu z dne 21. 2. 2006, pa tudi ne o tem, da je bil tožnik njen družbenik. Finančni položaj tožnika na odločitev ne more vplivati.
Po določbi petega odstavka 65. člena ZJU lahko sodišče prisodi prizadetemu kandidatu odškodnino samo v primeru, če ugotovi, da je tožba utemeljena iz razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pa je le v primeru, če je bil na javnem natečaju izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Pri tovrstni odškodnini gre za adhezijski zahtevek, ki se ga glede na ustaljeno sodno prakso lahko uveljavlja zgolj skupaj s tožbo, s katero se izpodbija akt tožene stranke.
Za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun. Ustavno sodišče v odločbi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003 že odločilo, da prvi odstavek 8. člena, prva alinea prvega odstavka 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena ZKGZ niso v neskladju z Ustavo. Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave RS. KGZ je javnopravna oblika združevanja, zato tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da so bile v postopku ugotovljene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese. Organ za BPP mora presoditi ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev Bpp oziroma natančneje ali je dodelitev Bpp v obravnavanem primeru v skladu z načelom pravičnosti, pri čemer mora ugotoviti tudi okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženke.
Uredba za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 člen 13, 13/9.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - prenos zemljišč v uporabo drugemu kmetijskemu gospodarstvu - vračilo prejetih sredstev
Tožnik obrazca F – prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu, ni vložil, pri čemer je pravno nerelevantno, ali je prevzemnik obrazec F vložil ali ne, saj deveti odstavek 13. člena Uredbe za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 k predložitvi obrazca zavezuje nosilca kmetijskega gospodarstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Dejansko stanje stvari ne daje podlage za zaključevanje, da bi tožnik z revizijo imel verjetne izglede za uspeh, saj že ni verjetnih izgledov za dovoljenost revizije, kot je to pravilno ocenil organ za BPP. Zadeva je tako po presoji sodišča očitno nerazumna, v takem primeru pa na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP BPP ni mogoče dodeliti.
Presoja, da bi tožnik imel verjetne izglede za uspeh z revizijo zoper sodbo, ki je navedeni odločbi organa za BPP pritrdila, bi bila mogoča le, če bi bilo mogoče presoditi, da tožnikove v prošnji podane navedbe, ob upoštevanju vsebine zadeve, dajejo podlago za oceno, da bi bila revizija iz kakšnega od v drugem odstavku 83. člena ZUS-1 navedenih razlogov dovoljena (po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme glede obstoja razlogov za dovoljenost revizije na revidentu), in da je bilo v postopku upravnega spora zmotno uporabljeno materialno pravo in/ali zagrešene bistvene kršitve pravil postopka.
samostojni podjetnik posameznik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica želi vložiti odškodninsko tožbo zoper delodajalca, torej samostojnega podjetnika posameznika, na kar po presoji sodišča načelno ne more vplivati dejstvo, da je s.p. prenehal opravljati gospodarsko dejavnost. Po prenehanju opravljanja te dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba, je torej lahko stranka postopka.
V postopku odločanja o dodelitvi BPP se izpolnitev objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP). Presoja, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, torej lahko temelji na dejstvih, ugotovljenih z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice, morajo pa biti ugotovljena vsa tista dejstva, ki so, ob upoštevanju pravne podlage zahtevka, relevantna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
ZPPreb temelji na ustavno zagotovljeni pravici do svobodne izbire prebivališča, vendar pa posamezniku nalaga prijavno – odjavo dolžnost (6. člen), in iz nje izhajajočo obveznost prijave stalnega prebivališča na naslovu, kjer posameznik dejansko stalno prebiva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost aktivnega družbenika za obveznost izbrisane družbe - solidarna odgovornost družbenika - davčna izvršba
Glede na določbo 442. člena ZFPPIPP bi se tožnik odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe lahko izognil le, kolikor bi dokazal, da možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe ni imel. Za presojo je torej pomembna (ne)možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na upravljanje in poslovanje družbe.
Aktivni družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dokler obveznost ni izpolnjena.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 93, 156, 156/5, 159, 159/1, 262, 262/2.
prispevki za socialno varnost - invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - začetek plačevanja prispevkov za socialno varnost v znižani višini - dokončnost odločbe
V odločbi ZPIZ navedeni datum pridobitve pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti ne pomeni, da se s tem dnem ta pravica lahko tudi že realizira. Pred dokončnostjo odločbe ZPIZ, s katero je bil spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti in s katero mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, tožnik ni imel pravne podlage za dejanski pričetek dela oziroma opravljanja dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega, s tem pa tudi ne podlage za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom in temu ustrezno plačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse do takrat je torej za tožnika na temelju vpisa v register samostojnih podjetnikov obstajala dolžnost obveznega zavarovanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost po določbah ZPSV za poln delovni čas.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje sprejetih deklaracij na pravni podlagi 78. člena CZS. Očitki tožnice, da ob uvozu carinski organ ni opravil pregleda spornega blaga in ni imel nobenih dvomov oziroma zadržkov glede njegove vrednosti, niso utemeljeni, saj je tudi Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v sodbah že zavzelo stališče, da dolžnik ne more opreti legitimnega pričakovanja na dejstvo, da so navedbe v deklaracijah s prilogami prvotno carinski organi države članice sprejeli, ker vloga teh služb pri prvem sprejetju deklaracij nikakor ne ovira opravljanja kasnejših preverjanj.
Brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku se (izven primerov iz 70. člena ZKP) zagotavlja po določbah ZBPP, če to ni v (očitnem) nasprotju z načeli pravičnosti. Določba ZBPP je vsebinsko skladna z določbo točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP, saj dodelitev brezplačne pravne pomoči (brezplačnega zagovornika) pogojuje z interesom pravičnosti. Če tožnik meni, da je pošten postopek zagotovljen le v primeru strokovne obrambe z zagovornikom, nima prav. Takšno stališče bi namreč, ob izpolnitvi finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pomenilo obvezno zagotovitev brezplačnega zagovornika v vseh zadevah, za kar pa v določbah Ustave RS in EKČP ni podlage.
Načela oziroma interesa pravičnosti ZBPP vsebinsko ne opredeli. Ko gre za kazenski postopek, navedeno načelo po presoji sodišča terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je treba upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
V obravnavani zadevi odločujoča okoliščina na strani tožnika je ugotovitev, da v svoji poslovni dokumentaciji ni predložil verodostojnih dokazil, s katerimi bi lahko in tudi moral dokazati, da so njemu zaračunane storitve zanj tudi zares opravili „neplačujoči gospodarski subjekti“. Tožnik listinsko ni izkazal, da bi bile dobave in storitve, ki so mu jih zaračunale družbe res opravljene s strani navedenih družb. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik z navedenimi družbami ni sklenil nobenih pogodb, prav tako pa ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da je posloval z navedenim družbami. Njegova dolžnost pa je bila, da dobave in storitve s strani navedenih družb ustrezno oziroma verodostojno dokumentira.
mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožniki, ki samovoljno zapustijo Azilni dom ali zasebni naslov, na katerem so nastanjeni ali se ne nahajajo več na ozemlju Republike Slovenije, nimajo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - v drugi državi vložena prošnja za mednarodno zaščito - napačni podatki - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Neverodostojnost tožnika oziroma zamolčanje, da je že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Grčiji, je tožena stranka ugotovila, ko je tožniku odvzela prstne odtise in jih v skladu z Uredbo Eurodac posredovala v Centralno bazo prstnih odtisov EU. Iz nje je tožena stranka še istega dne prejela potrdilo, iz katerega je razvidno, da je tožnik pred podajo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil dne 7. 6. 2008 v Grčiji.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje
Upravni organ, glede na dikcijo 2. alinee prvega odstavka 93.h člena ZTuj-1 in ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik že pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana izvrševal kazniva dejanja, za katera je že bil dvakrat pravnomočno obsojen, ni bil dolžan preverjati ne časovne oddaljenosti obsodb ne vpliva kaznivih dejanj na javni red in mir, saj zakon tega ne zahteva. Takšne zahteve pa ne vsebuje niti Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine. Z izpodbijano odločbo organ tudi ni posegel v tožnikovo pravico iz 8. člena EKČP, saj je omejitev in razlogi za omejitev navedene pravice določena z zakonom.
gradbeno dovoljenje - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pasivna legitimacija - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa ni odločitev o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, pač pa odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1, takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
V skladu z določbo 17. člena ZUS-1, bi bila lahko tožena stranka le Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, ne pa samo Ministrstvo za okolje in prostor s sedežem v Novi Gorici, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, ki jo je izdalo to ministrstvo.
ZDoh-2 člen 10, 10/1, 10/1-1. ZPDDP člen 2, 3, 3/1.
dohodnina - akontacija dohodnine - predstavništvo v tujini - podružnica v tujini - nerezident - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - vir v Sloveniji - neustavnost zakonske ureditve - primernost zakonske ureditve - posebni davek na določene prejemke
Določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 je treba razumeti tako, da se besedilo "iz virov dohodka znotraj Slovenije" navezuje (le) na poslovno enoto nerezidenta. Glede na takšno vsebino zadevne določbe so ugotavljanje, ali nerezidentom izplačani dohodki tožnico bremenijo v breme (virov) njenih dohodkov, ki jih dosega znotraj Slovenije ali zunaj nje, ter vsi s tem povezani ugovori za odločitev nerelevantni. Za zaključek, da imajo obravnavani dohodki, izplačani nerezidentom, vir v Sloveniji (in so zato tu obdavčeni z dohodnino), je bistveno, da je te dohodke izplačala oziroma so bili zaračunani tožnici, ki je rezidentka Slovenije, da gre za dohodke iz zaposlitve oziroma iz opravljanja storitev in da se ti dohodki v skladu z ZDDPO-2 štejejo za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove tožnice kot rezidentke Slovenije (da je temu tako in da je tožnica nerezidentom izplačane dohodke tudi upoštevala kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, med strankama tudi ni sporno).
Ugovori tožnice, ki se nanašajo na mednarodne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja do drugačne odločitve ne morejo privesti, saj takšni sporazumi s konkretnimi državami niso bili sklenjeni in zato obdavčitev v obravnavanem primeru temelji (izključno) na določbah slovenske zakonodaje.
V presojo, ali je zakonska ureditev ekonomsko primerna in smotrna, se (ne to in tudi ne Ustavno) sodišče ne more spuščati.
Določbe ZPDDP ne dajejo podlage za stališče, da so s posebnim davkom na določene prejemke obdavčena samo izplačila na storitve, opravljene na podlagi pogodb, sklenjenih po slovenskem pravu. Za obdavčitev je bistvena presoja, ali vsebina posameznih pogodb ustreza vsebini pogodb, kot so opredeljene v prvem odstavku 3. člena ZPDDP.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - spor polne jurisdikcije
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.
Glede na vsebino 65. člena ZUS-1 zakon sodišču le omogoča odločanje v sporu polne jurisdikcije in ga k njemu ne zavezuje. Sodišče dodaja, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.