ZEN člen 31, 36. ZUP člen 171, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
ureditev meje - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - vročitev odločbe - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložila 24. 8. 2010, zatrjevala, da se je z odločbo z dne 6. 10. 2008 seznanila šele ob vpogledu v upravni spis dne 18. 8. 2010, ko se je osebno zglasila pri upravnem organu. Prejela tudi ni vabila za obravnavo. Zatrjevala je, da v spisu ni izkazana vročitev odločbe. Sodišče meni, da bi upravni organ, ko je preizkušal pravočasnost vložitve predloga, pri čemer je lahko ugotovil, da se navedbe stranke o tem, kdaj je za odločbo z dne 6. 10. 2008 izvedela in podatki spisa, na katere je oprl svojo odločitev, razlikujejo, moral tožnici dati možnost, da se o tem izjavi.
Povratnica je javna listina, ki pravilno izpolnjena, potrjuje in dokazuje vročitev. Kot pri vseh javnih listinah pa je tudi pri tej dopustno dokazovati, da so v njej dejstva neresnično potrjena ali da je nepravilno sestavljena.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - povrnitev vlaganj
Ob ugotovitvi, da se je že v času podržavljenja na zemljišču, takrat označenem s parc. št. 1327/17, nahajalo gospodarsko poslopje s stanovanjskim prizidkom, ki sedaj še vedno obstaja v starih gabaritih, stanovanje v pritličju pa je predelano in obnovljeno, ovira za vračilo v naravi iz razloga, ker gre za novo stvar, ni podana. Del nepremičnine s parc. št. 1327/1 tako ni nova stvar, saj se ni spremenil po svojih bistvenih lastnostih, ni se bistveno spremenila njegova zunanjost, ni se spremenila njegova dejanska raba, je le nedvomno obnovljen in predelan, kar pa predstavlja temelj za uveljavitev zahtevka za povrnitev vlaganj po šestem odstavku 25. člena ZDen, o čemer bo moral prvostopenjski organ še odločiti z dopolnilno odločbo.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožena stranka je pri oblikovanju predloga članov za imenovanje v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS odločala na podlagi pooblastila iz 10. člena ZLPLS, pri čemer iz zakona ne izhaja, da pri tem ne bi bila avtonomna (da je kršila pravico tožeče stranke, da pri oblikovanju predloga sodeluje), kar posledično pomeni, da ni odločala o nikakršni pravici ali pravni koristi tožeče stranke, ki bi bila določena v materialno pravnem predpisu. Nenazadnje pa predlog tudi ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu po določbah ZUS-1.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik ni prišel v Slovenijo zato, da zaprosi za mednarodno zaščito, temveč iz drugih razlogov; izvorne države ni zapustil zato, ker bi potreboval zaščito. Za mednarodno zaščito je zaprosil zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj bi bilo v primeru, če bi bil v izvorni državi resnično ogrožen, mogoče upravičeno pričakovati, da bi za mednarodno zaščito zaprosil takoj po ilegalnem vstopu v Republiko Slovenijo, česar pa ni storil niti dne 14. 4. 2012, ko je bil prijet s strani policije niti takoj po prihodu v Center za tujce v Postojni, ampak šele 16. 4. 2012, medtem ko bi resnično ogrožena oseba nemudoma zaprosila za mednarodno zaščito.
Pri presoji utemeljenosti sklepa o omejitvi gibanja se preverja zgolj to, ali so podani razlogi za omejitev gibanja, v tem postopku se torej ne odloča o tem, ali bo tožnik odstranjen na Hrvaško. Šele v postopku o reševanju prošnje za priznanje mednarodne zaščite se bo ugotavljalo, ali je tožnik na Hrvaškem dejansko preganjan.
mednarodna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - skladnost izjav - specifične informacije o izvorni državi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da izjave tožnika niso skladne in verjetne ter nasprotujejo dostopnim in specifičnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom, saj je ugotovila, da je tožnik spreminjal svoje izjave in se le-te ne skladajo s specifičnimi informacijami o izvorni državi, saj je bila varnostna situacija v letu 2002 v okraju Jaghuri dobra, in v tem času ni bilo poročila o tem, da bi druge narodnostne skupine nadlegovale prebivalce Jaghurija, odkar je padla vladavina talibanov, primerov novačenja odraslih Hazarov s strani talibanov ni bilo moč zaslediti.