Uredba o plačilu za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 za leto 2004 člen 16.
vračilo sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - kontrola na kraju samem - plačila za ukrep skop - zmanjšanje površin
V postopku sledljivosti SKOP, v katerem upravni organ ugotavlja izpolnjevanje obveznosti za ukrep SKOP, in zajema tudi preverjanje površin, vključene v posamezen ukrep, predstavlja takšna odločba javno listino, s katero so po izvedenem postopku ugotovljene v ukrep SKOP vključene površine. Pravilnost teh ugotovitev je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo, s katero so ugotovljene upravičene površine. Tožnik torej ne more v obravnavani tožbi uspešno ugovarjati, da je upravni organ, ko je z izpodbijano odločbo ugotovil kršitev obveznosti SKOP-EK in v tej posledici izrekel sankcije, nepravilno upošteval površine. Trditve, da ni zmanjšal površin in da so kontrolorji napačno ugotavljali stanje na terenu, je tožnik imel možnost uveljavljati v predhodnih postopkih, na odločitev v tem upravnem sporu pa ne morejo vplivati.
EZ člen 64n, 64n/3, 64n/4. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 15, 15/1, 27. ZSDrP člen 2.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - mala fotonapetostna elektrarna - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - razveljavitev začasne odločbe
Višina (spornih) referenčnih stroškov je bila pravilno izračunana na podlagi 15. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki določa usklajevanje podpor z drugimi vrstami pomoči proizvodnim napravam OVE.
Tožeča stranka s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na neustavnost in nezakonitost podzakonske ureditve zniževanja nespremenljivega dela referenčnih stroškov, ne more uspeti. V zadevi dodeljevanja podpor, kot je sporna, gre namreč za posebne ugodnosti oziroma pravice prejemnika podpore, ki podporo lahko prejme le v primeru izpolnjevanja vseh pogojev.
ZEN člen 31, 36. ZUP člen 171, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
ureditev meje - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - vročitev odločbe - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložila 24. 8. 2010, zatrjevala, da se je z odločbo z dne 6. 10. 2008 seznanila šele ob vpogledu v upravni spis dne 18. 8. 2010, ko se je osebno zglasila pri upravnem organu. Prejela tudi ni vabila za obravnavo. Zatrjevala je, da v spisu ni izkazana vročitev odločbe. Sodišče meni, da bi upravni organ, ko je preizkušal pravočasnost vložitve predloga, pri čemer je lahko ugotovil, da se navedbe stranke o tem, kdaj je za odločbo z dne 6. 10. 2008 izvedela in podatki spisa, na katere je oprl svojo odločitev, razlikujejo, moral tožnici dati možnost, da se o tem izjavi.
Povratnica je javna listina, ki pravilno izpolnjena, potrjuje in dokazuje vročitev. Kot pri vseh javnih listinah pa je tudi pri tej dopustno dokazovati, da so v njej dejstva neresnično potrjena ali da je nepravilno sestavljena.
Ribolovni okoliš je nedeljiv, zato se koncesija podeljuje za celotno območje.
Razlaga tožene stranke o podelitvi koncesije na podlagi prednostne pravice na podlagi 70. člena ZSRib je pravilna, ne glede na zemljiškoknjižno in dejansko lastništvo tožeče stranke zemljišč pod vodo in priobalnega pasu jezera. Določbo četrtega odstavka 164. člena ZVO-1 je namreč treba razlagati v povezavi s prvim odstavkom tega člena, ki pa določa drugačno dejansko in pravno stanje (gre za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine v lasti države), kot je obravnavana, v kateri gre za upravljanje z ribami, ki pa niso kot naravna dobrina v lasti države.
Ugotavljanje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib bi morala tožena stranka izvesti že po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ti pogoji niso bili navedeni v javnem razpisu. Tožena stranka zato s tem, ko je dokazno presojala po končanem javnem razpisu predložene listine, ki se nanašajo na navedene pogoje, ni kršila določb javnega razpisa, ZSRib kot tudi ne določb Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - opomin za plačilo takse - zavrženje tožbe
S taksnim opominom za plačilo upravne takse ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Izdaja plačilnega naloga je bila v skladu z 19. členom ZUT. Sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na vsebino postopka, v katerem je bil izpodbijani plačilni nalog izdan, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z dokazili oz. poslovnimi listinami, ki bi dokazovale, da mu je zaračunano dobavo tudi v resnici opravila navedena družba. Ob takem stanju stvari pa tožniku ob pravilni uporabi relevantnih določb 40. člena ZDDV ter razlage Šeste direktive Sveta (77/388/EGS) preko sodb SEU (npr. Genius Holding BV), na katere se sklicuje tudi davčni organ, utemeljeno ne gre odbitek DDV. Zato v obravnavanem primeru tudi ne gre za kršitev načela nevtralnosti, ampak za izgubo pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi relevantnih določb ZDDV.
ZJU člen 79, 85, 86, 87, 87/2. ZGO-1 člen 144. ZGO-1B člen 119.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - izpolnjevanje pogojev za imenovanje
Tožnica je pridobila naziv univerzitetna diplomirana geografinja, v zadevi pa je sporno, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1 kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena.
Glede na določbo 119. člena ZGO-1B je tožnica v času imenovanja izpolnila vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta inšpektorice in s tem vse pogoje za imenovanje v naziv. Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki do določenega roka ne bi izpolnili predpisanih pogojev, se na podlagi zgoraj navedene določbe zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov, podaljša oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - subjektivni element - davčno in finančno svetovanje - svetovanje pri nakupu računalniške opreme
V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje davčnih ugodnosti, zato v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe ZDDV (40. člen). Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti, zato nima prav tožnica, ko meni, da davčni organ želi nanjo prevaliti breme dokazov. Tožnica razen računov, poročil o opravljenem delu, ki so po vsebini enaki računom, s sklicevanjem na splošna določila pogodb, tudi po mnenju sodišča ne izkazuje, da so zaračunane storitve dejansko opravljene prav s strani družb A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o., drugačnih dokazil pa tožnica nima. Tožnici je očitati tudi subjektivni element. Tožnica je vedela oz. bi morala vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV, glede na objektivne okoliščine, ki jih je podrobno opisal prvostopenjski davčni organ in s katerimi se strinja tudi sodišče.
ZKZ člen 1, 1/1, 2, 3, 17, 17/2, 19, 19/3, 22, 22/4. ZPNačrt člen 105.
odobritev pravnega posla - promet kmetijskih zemljišč - status kmetijskega zemljišča
Opiranje na podatke potrdila o namenski rabi zemljišča iz 105. člena ZPNačrt je tudi v postopku za odobritev pravnega posla (in sploh prometa s kmetijskimi zemljišči po določbah ZKZ) po mnenju sodišča pravilno.
Drugostopenjski organ je za potrdili z dne 17. 9. 2008 in 24. 9. 2009, v katerih je potrjena namembnost predmetnih zemljišč za izkoriščanje rudnin, ker izvor podatkov ni razviden (v potrdilih navedeni podatki niso podprti z grafičnim delom prostorskega akta), pravilno presodil, da take namembnosti zemljišč ne izkazujeta, ter se oprl kot na verodostojno potrdilo z dne 18. 9. 2009, ki navaja, da so zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča in na odgovor občine z dne 7. 3. 2011, da so ne glede na izdanih več različnih potrdil predmetna zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - rok za vložitev zahteve za razlastitev
Zuveljavitvijo ZPNačrt - glede na navedeno določbo - ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev. Dostavek v prvem odstavku 103. člena ZPNačrt, ki se glasi „v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje v smislu tega zakona ter na opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek“, v jezikovnem pomenu v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZUreP-1 ne daje odgovora, v čem se ta določba več ne uporablja. V drugem odstavku 95. člena ZUreP-1 se namreč ne ureja prostorsko načrtovanje, niti opremljanje stavbnih zemljišč ali komunalni prispevek, temveč je z njim določen rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za razlastitev. Pravi pomen, ki ga določba prvega odstavka 103. člena ZPNačrt v zvezi z določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 ima, je tako treba najti z uporabo argumenta teleološke redukcije. Vsi ostali členi ZUreP-1, ki se na podlagi določbe prvega odstavka 103. člena ZPNačrt prenehajo uporabljati, se nanašajo na prostorsko načrtovanje, opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Določba je torej namenjena usklajevanju z novim sistemom prostorskega načrtovanja. Če pa je zakonodajalec tudi drugi odstavek 95. člena vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, to pomeni, da se ta določba preneha uporabljati v tistem, kar je njena vsebina. To pa je rok za vložitev zahteve za razlastitev. ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, ni razveljavil. Veljavni prostorski akti so torej še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice pa se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določanje podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Luče člen 4.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Že v prvostopenjski upravni odločbi so navedena vsa listinsko izkazana dokazila (zapisnik z dne 13. 3. 2012, uradne poizvedbe pri pristojnih organih) o tem, da gostinski obrat s poslovanjem ni kršil javnega reda in miru, in da ni v nobenem prekrškovnem postopku. Tožena stranka pa je s pritožbeno odločbo dovolila poslovanje gostinskemu obratu (kmetiji) v skladu s pravilnikom, ki določa merila za določanje obratovalnega časa in ni sledila predlaganemu daljšemu časovnemu poslovanju prijavitelja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe
V obravnavanem primeru, ko pa je tožnik edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter pravočasno vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, bi pa moral organ to dejstvo upoštevati. Odsotnost interesa za nakup stranke je treba presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
ZFfS člen 3, 8, 8/5. Pravilnik o integrirani pridelavi sadja člen 6, 16, 18, 19.
kmetijstvo - certifikat za integrirano pridelavo sadja - pogoji za pridobitev certifikata
Če uporaba določenega fitofarmacevtskega sredstva ni dovoljena, ker v tehnoloških navodilih ni predvidena, ni pomembno, ali je presežena mejna vrednost FFS, temveč mora ostanek neregistrirane aktivne snovi pasti pod mejo detekcije (ta pa je 0,01 mg/kg). V obravnavanem primeru pa ni sporno, da uporaba FFS z aktivno snovjo klormekvat klorid pri hruškah sploh ni dovoljena, zato na odločitev ne more vplivati dejstvo, da mejna vrednost FFS kot takega v vzorcu tožnikov hrušk naj ne bi bila presežena. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik uporabil nedovoljeno FFS, za kar tudi ni vodil predpisane evidence, je upravni organ pravilno določil pravne posledice takega ravnanja; že podeljen certifikat za IPS za leto 2008 ob smiselni uporabi 18. člena Pravilnika o integrirani pridelavi sadja razveljavil, certifikata za IPS za leto 2009 pa na podlagi 19. člena Pravilnika o integrirani pridelavi sadja ni podelil.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - upravni akt - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da obvestilo po 9. členu ZEN ni upravni akt (tj. odločba ali sklep), zoper katerega bi bila dopustna pritožba, saj z njim ni bilo odločeno o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih vlagateljev zahteve. Sprememba podatkov po tej določbi se namreč izvede le, če evidenca zemljiškega katastra ne izkazuje tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso in kar pomeni, da je bilo o pravici oziroma pravni koristi vlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov odločeno že v postopku, v katerem je bila listina oziroma listine, na podlagi katere je prvostopni organ v obravnavanem postopku podatke iz zemljiškega katastra uskladil, izdana.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - povrnitev vlaganj
Ob ugotovitvi, da se je že v času podržavljenja na zemljišču, takrat označenem s parc. št. 1327/17, nahajalo gospodarsko poslopje s stanovanjskim prizidkom, ki sedaj še vedno obstaja v starih gabaritih, stanovanje v pritličju pa je predelano in obnovljeno, ovira za vračilo v naravi iz razloga, ker gre za novo stvar, ni podana. Del nepremičnine s parc. št. 1327/1 tako ni nova stvar, saj se ni spremenil po svojih bistvenih lastnostih, ni se bistveno spremenila njegova zunanjost, ni se spremenila njegova dejanska raba, je le nedvomno obnovljen in predelan, kar pa predstavlja temelj za uveljavitev zahtevka za povrnitev vlaganj po šestem odstavku 25. člena ZDen, o čemer bo moral prvostopenjski organ še odločiti z dopolnilno odločbo.
ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/3, 19/3-1. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tožnika sta na predmetnih parcelah pridobila lastninsko pravico že s potekom priposestvovalne dobe, to je na izviren (originaren) način in je torej (neposredni) pravni temelj pridobitve njune lastninske pravice zakon in ne pogodba, ki vsebuje le ugotovitev nespornih dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega ter vknjižbeno dovoljenje. Tožnika lastninske pravice na spornih parcelah torej nista pridobila na podlagi pravnega posla oziroma na drug način, predpisan z ZKZ, iz česar sledi, da v obravnavanem primeru ni šlo za promet s kmetijskimi zemljišči, opredeljen v III. poglavju ZKZ.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravni naslednik stranke v postopku
Pravna naslednica je vstopila v postopek, ki je bil v fazi obravnavanja formalno nepopolne vloge in je formalno pomanjkljivost te vloge s svojim podpisom odpravila.
Na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo sta nastopali stranki, ki sta imeli aktivno legitimacijo za vložitev zahteve glede na materialni zakon (60. in 61. člen ZDen). Nerelevantno v zadevi je, da je bila poprava vloge storjena po 7. 12. 1993. Materialni prekluzivni rok 64. člena ZDen je rok za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo in ne pomeni prekluzije tudi za popravo oziroma dopolnitev zahtev za denacionalizacijo. Po drugem odstavku 68. člena ZUP/86 odprava pomanjkljivosti pomeni, da je bila vloga že od samega začetka v redu.
Prvostopenjski organ ima zaradi neizpolnjevanja pogoja, navedenega v 146. členu ZASP, pooblastilo za ukrepanje v ZTI. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik opravlja dejavnost kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del brez predpisanega dovoljenja. Opravljanje dejavnosti brez predpisanega dovoljenja pa je razlog za izdajo odločbe po 15. členu ZTI. Po ZASP pristojni organ nadzoruje, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom. Pristojnost Urada RS za intelektualno lastnino, določena z ZASP, pa ne izključuje pristojnosti tržnega inšpektorata po 15. členu ZTI v primeru, ko le-ta ugotovi, da gre za opravljanje dejavnosti brez predpisanega dovoljenja.
Zadeve določitve hišne številke ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP. Ta ugotovitev nadalje pomeni tudi, da zoper obvestilo ni dovoljena uporaba rednih pravnih sredstev določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIOUNUS, zato izdanemu obvestilu ni mogoče pripisati posledic kot je dokončnost akta. Iz navedenega razloga po presoji sodišča niti napačen pravni pouk na spornem obvestilu, da je zoper njega dovoljen upravni spor, ne more spremeniti prej navedene ugotovitve in tožnici omogočiti varstva pravic v upravnem sporu, toliko bolj, ker se z izpodbijanim obvestilom ni odločalo o kakšni pravici ali koristi tožnice, ki bi jo bilo treba ščititi z zagotavljanjem sodnega varstva.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-3, 19/1-4, 32. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče je (namreč le) zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta.
Tožnica v tožbi navaja, da se predmetni nepremičnini uporabljata za opravljanje dejavnosti državnih organov oziroma javnih služb za vzdrževanje vodotokov, z vrnitvijo pa bi se bistveno okrnila možnost za izvajanje te dejavnosti, in da parcela 393/62, ki predstavlja del poti, služi tudi za vzdrževanje vodnega telesa. Ker je trditveno (in dokazno) breme glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin na zavezancu za vrnitev, prvostopenjski organ niti ni imel podlage, da bi obstoj ovire po navedeni zakonski določbi ugotavljal. Zato mu tudi ni mogoče očitati, da je na podlagi v navedeni smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi nepravilno odločil.