dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka, pri tem pa se je skliceval na 10. točko 394. člena ZPP, torej na možnost uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi lahko imeli za posledico drugačno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - osebnost obdolženca
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v predloženem spisu ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji okoliščin iz 24. člena ZBPP izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen tudi, če ne bo imel zagovornika. Brez ugotavljanja okoliščin, ki izhajajo iz obdolženčeve osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka, ostaja dejansko stanje, ki je lahko podlaga za pravilno uporabo 24. člena ZBPP, nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.
Brez pravne podlage je trditev tožnika, da je vsak socialno ogrožen obdolženec po določbah ZBPP upravičen do zagovornika brez presoje okoliščin, določenih v 24. členu ZBPP. Zato je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka najprej ugotavljati finančne pogoje tožnika.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ se ni opredelil do dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev za preživljanje. Organ ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena ZUP, zaradi česar je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti.
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - navidezni pravni posel - izogibanje plačilu davka - dokazno breme
Investicijsko olajšavo je mogoče priznati le za dejansko investirani znesek, ne pa za navidezno investirani znesek, dogovorjen med povezanima osebama zgolj z namenom zniževanja davčne obveznosti.
Tožnik bi lahko dosegel, da se s strani davčnega organa ugotovljena davčna osnova zniža, če bi dokazal, da je nižja. Pri tem je v smislu 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na tožniku.
EZ člen 64n, 64o. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15.
državna pomoč - nepovratna sredstva - proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Med prejeta javna sredstva spadajo vsa nepovratna sredstva, tako državna kot sredstva EU. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da sredstev, prejetih iz naslova EU, ne bi smeli šteti med nepovratna sredstva, ki zmanjšujejo sporno subvencijo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski in kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja, kolikor se nanaša na osebnost in starost samega obdolženca kot mlajšega polnoletnika in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v kazenski zadevi že med tekom predkazenskega postopka strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da za zadevno kaznivo dejanje po 2. odstavku 206. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora od treh let do petnajst let pogojna obsodba ni mogoča. Tako poenostavljena razlaga je napačna. V tem pogledu sodišče meni, da če bi bil namen zakonodajalca, da se brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti v nobenem primeru za obdolžence v kazenskem postopku, bi to brez dvoma lahko uvrstil med izjeme (ki jih je taksativno določil z določili 1., 2. in 3. alinee 8. člena ZBPP, ki jih je v skladu s pravili o razlagi pravnih norm potrebno razlagati restriktivno).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 19.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - ekološko kmetovanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - predložitev certifikata pooblaščene organizacije za kontrolo
V zadevi ni sporno, da je bil Kmetijsko gozdarski zavod Maribor z odločbo tožene stranke kot edini imenovan za pooblaščeno organizacijo za izvajanje kontrole nad ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil po 4. alinei petega odstavka 19. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001. V zadevi tudi ni sporno, da Združenje sonaravnih kmetov Slovenije, na potrdilo katerega se sklicuje tožeča stranka, ni bilo pooblaščeno za izdajo poročila oziroma certifikata, ki dokazuje upoštevanje predpisa o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v letu 2001. Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke, da bi tožena stranka to potrdilo morala upoštevati kot veljavno, neutemeljeni.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22, 22/1, 22/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - točkovanje - kriteriji - bivanje v neprimernem stanovanju - vhod z dvorišča - ogled stanovanja - seznanitev z rezultatom točkovanja
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razvidno iz zapisnika in ki je bilo podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja ni mogla doseči.
Po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore.
Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni obvezen. Okoliščina, da ogled ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za odpravo izpodbijane odločbe. Pač pa bi morala biti tožnica še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je tožnici dalo možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.
URS člen 14, 57, 57/1, 58, 58/1. ZVis člen 7, 7/1, 32a, 32a/1, 66, 71.
visokošolski strokovni študijski program - diplomska naloga - študijske obveznosti - pravica do enakega dostopa - avtonomija univerze - prehod med programi
Tožniku ni mogoče v okoliščinah vsaj nejasne določbe očitati premajhne skrbnosti, ker se ni sam seznanil s študijskim programom in verjetno potrebo po opravljanju diferencialnih izpitov oziroma ni mogoče zavzeti stališča, da je tožnik po lastni krivdi oziroma malomarnosti opustil procesno možnost posebej zaprositi za priznanje izpitov. Kadar pa je določba, ki ima neposreden vpliv na uresničevanje ustavne pravice do enakega dostopa do izobraževanja, nejasna, četudi gre za določbo statuta državne univerze, je ni mogoče razlagati v škodo stranke (uporabnika izobraževalnih storitev).
davčni inšpekcijski nadzor - sodelovanje zavezanca - društvo - vstop v prostore - opravljanje gostinske dejavnosti - povrnitev stroškov postopka
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi prostorov društva kot gostinskega lokala oziroma zaključku, da se je v njenih prostorih opravljala gostinska dejavnost, in s tem svojemu položaju zavezanca, ki se je dolžan ravnati po določbah 138. člena ZDavP-2. Omenjeni zaključek je pravilen, saj je ne le oprema prostorov, temveč zlasti ravnanje zastopnika tožeče stranke ob prihodu inšpektorjev, več kot zgolj kazalo na to, da se v prostorih tožeče stranke opravlja gostinska dejavnost. Zato je bil utemeljeno izdan sklep o začetku nadzora blagajniškega poslovanja in zato se je utemeljeno in skladno z določbami 76. člena ZDavP-2 od tožeče stranke zahtevalo, da svoje (nasprotne) trditve v postopku nadzora dokaže, česar pa ni uspela storiti. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da inšpektorji niso imeli podlage za vstop, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je na naslovu dejansko registriran sedež društva in da torej ne gre za zasebne prostore zastopnika tožeče stranke.
Ker tožeča stranka do izdaje odločbe ni zahtevala povrnitve stroškov, je v skladu s 116. členom ZUP pravico do povrnitve stroškov izgubila.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
ZBPP člen 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Glede na podatke GURS, da znaša vrednost tožničine nepremičnine 168.328,00 EUR, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Zato je pravilno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o nadzoru - ugotovitvena odločba - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno lahko začne z izdajo in vročitvijo sklepa o nadzoru, lahko pa tudi brez tega.
Po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 lahko po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
ZUP člen 222, 222/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav člen 6, 6/6.
javna prireditev - dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - vloga za pridobitev dovoljenja - pravočasnost vloge - kraj prireditve - sprememba zahtevka - sprememba kraja prireditve
Kraj prireditve, ki je naveden v vlogi, predstavlja okoliščino, ki je bistvenega pomena za odločitev o izdaji dovoljenja za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom. Ker je vlagatelj vlogo naknadno spremenil - navedel je drug kraj prireditve - sprememba vloge glede na predviden datum prireditve ni bila več dopustna.
ZJZP člen 58, 58/5. Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali člen 9.
podelitev koncesije - javna služba - zavetišče za zapuščene živali - javni razpis - razpisni pogoji - cena storitev
Odločitev prvostopenjskega organa ni v skladu s pogoji javnega razpisa, niti s pogoji iz koncesijskega akta, na katerem javni razpis temelji, kot tudi ne Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali in ZZZiV. Noben od teh predpisov kot tudi ne javni razpis, ne predpisuje dodatnih pogojev za presojo prijavljene cene storitev. Niti z javnim razpisom in še toliko manj z razlago upravnega organa, ni mogoče določiti novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, in ker ti pogoji (neupoštevanje nizke cene storitev) niso navedeni ne v koncesijskem aktu, ne v zgoraj navedenih predpisih, kot tudi ne v javnem razpisu, tožena stranka za takšno razlago prenizko ponujene cene storitev tožeče stranke ni imela nobene pravne podlage.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - povrnitev vlaganj
Ob ugotovitvi, da se je že v času podržavljenja na zemljišču, takrat označenem s parc. št. 1327/17, nahajalo gospodarsko poslopje s stanovanjskim prizidkom, ki sedaj še vedno obstaja v starih gabaritih, stanovanje v pritličju pa je predelano in obnovljeno, ovira za vračilo v naravi iz razloga, ker gre za novo stvar, ni podana. Del nepremičnine s parc. št. 1327/1 tako ni nova stvar, saj se ni spremenil po svojih bistvenih lastnostih, ni se bistveno spremenila njegova zunanjost, ni se spremenila njegova dejanska raba, je le nedvomno obnovljen in predelan, kar pa predstavlja temelj za uveljavitev zahtevka za povrnitev vlaganj po šestem odstavku 25. člena ZDen, o čemer bo moral prvostopenjski organ še odločiti z dopolnilno odločbo.