davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o nadzoru - ugotovitvena odločba - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno lahko začne z izdajo in vročitvijo sklepa o nadzoru, lahko pa tudi brez tega.
Po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 lahko po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - obnova postopka
Rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) se je iztekel s 16. 4. 2012. Tožnik je tožbo vložil naslednji dan, to je 17. 4. 2012. Kakšne okoliščine, ki bi opravičevale vzrok za zamudo roka, so obstajale na dan 16. 4. 2012 v primerjavi z naslednjim dnem, to je 17. 4. 2012, tožnik ni pojasnil. Zgolj pavšalno navajanje, da je imel po odpustu težave z glavoboli in slabim počutjem je premalo. Zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo ter posledično tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo pri tukajšnjem sodišču, je mogoče obnoviti iz razlogov, navedenih v 96. in naslednjih členih ZUS-1. Glede na povedano je tožnikov predlog za obnovo postopka preuranjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Ugovor, da je tožniku z nedodelitvijo brezplačne pravne pomoči poseženo v njegove temeljne pravice, je neutemeljen tudi zato, ker mu pravice do zagovornika nihče ne jemlje in si ga lahko sam izbere, vendar si ga mora tudi sam plačati. Okoliščina, da mu ga država, glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve, ne bo plačala, ne pomeni posega v njegove temeljne pravice.
igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
dovolitev zadrževanja - pravica tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Izrek sporne 3. točke zahtevam zakonodajalca, izhajajočim iz določil 1. in 2. odstavka 75. člena ZTuj-2 v povezavi z 213. in 1. odstavkom 254. člena ZUP ne zadosti zato, ker je nedoločen in nejasen, saj ostaja povsem neopredeljeno, na kakšen način in v kakšnih rokih ter v kolikšnem znesku tožniku sploh gredo sredstva za izplačilo denarne pomoči kot pravice do osnovne oskrbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZTuj-1, ki mu jih mora zagotavljati Center za tujce skladno z določilom 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in sicer v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne socialne pomoči določa zakon, ki ureja socialno-varstvene prejemke. Nedoločen in nejasen pa je izrek sporne 3. točke tudi v delu, ki se nanaša na pravico do nujnega zdravstvenega varstva, ki gre tožniku v skladu s 1. odstavkom 75. člena ZTuj-2 v času dovolitve zadrževanja.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podpis prosilca
V skladu z določbo 66. člena ZUP mora pismena vloga vsebovati zahtevane splošne podatke o vlagatelju, biti pa mora tudi lastnoročno podpisana - razen v primeru izjem iz petega odstavka istega člena. Ker v obravnavanem primeru ne gre za katero od predpisanih izjem, je tožnikova prošnja, ki je slednji kljub pozivu za dopolnitev ni podpisal, nepopolna ter nesposobna za vsebinsko obravnavanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka, pri tem pa se je skliceval na 10. točko 394. člena ZPP, torej na možnost uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi lahko imeli za posledico drugačno odločitev.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prenehanje opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Po določbah ZZasV tako dejavnost (dejavnost varovanja ljudi in premoženja) lahko opravlja le varnostno osebje, to je osebje, ki pri imetniku licence opravlja naloge iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena ZZasV. Tožnik ne prereka, da osebne pogoje za varnostnika iz 19. - 23. člena ZZasV izpolnjuje. Da je tožnik izvajal sporno varovanje v imenu in na račun družbe B., pa izhaja iz dokumentacije o varovanju – pogodbe in aneksov ter izdanih računov. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je imel inšpektor podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 62. člena ZZasV, da tožniku naloži prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
vodno soglasje - pogoji za izdajo soglasja - poseg na priobalnem zemljišču - obstoječi objekti na priobalnih zemljiščih
Iz dokazil v postopku izhaja, da se je z gradbenimi deli prostornina prvotnega objekta bistveno povečala. V obravnavanem primeru zato ni mogoče govoriti o adaptaciji obstoječega skladiščnega objekta, za katerega bi bilo mogoče uporabiti izjemo iz prvega odstavka 201. člena ZV-1.
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - navidezni pravni posel - odkup obveznic - prikrita posojilna pogodba - obdavčitev obresti od obveznic - obdavčitev obresti na posojilo - povezana oseba
ZDoh ni določal, da se davek od dohodkov iz premoženja plačuje tudi od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, kot je to določal kasneje uveljavljeni ZDoh-1 v prvem odstavku 70. člena. To pomeni, da je pravilno stališče tožene stranke, da je bila v obravnavanem obdobju izdaja obveznic z vidika obdavčevanja obresti na vplačana sredstva davčno ugodnejša kot pridobivanje sredstev na podlagi posojilnih pogodb. Tako zaključek davčnega organa, da je družba v okoliščinah, ki so podrobno ugotovljene in opisane v odločbi davčnega organa, obveznice emitirala zato, da je z emisijami prikrila dejanske posojilne pogoje, ni niti najmanj nelogičen.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 4. ZNSVS člen 25a.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - olajšave pri odmeri komunalnega prispevka - mlada družina
Iz gospodinjske evidence izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši in svojimi brati oz. sestrami. Ker ni izkazano, da bi v tem gospodinjstvu živeli tudi tožnikova partnerka in otrok, po občinskem odloku ni pogojev za priznanje olajšave pri odmeri komunalnega prispevka zaradi mlade družine.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z dokazili oz. poslovnimi listinami, ki bi dokazovale, da mu je zaračunano dobavo tudi v resnici opravila navedena družba. Ob takem stanju stvari pa tožniku ob pravilni uporabi relevantnih določb 40. člena ZDDV ter razlage Šeste direktive Sveta (77/388/EGS) preko sodb SEU (npr. Genius Holding BV), na katere se sklicuje tudi davčni organ, utemeljeno ne gre odbitek DDV. Zato v obravnavanem primeru tudi ne gre za kršitev načela nevtralnosti, ampak za izgubo pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi relevantnih določb ZDDV.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - rok za vložitev zahteve za razlastitev
Zuveljavitvijo ZPNačrt - glede na navedeno določbo - ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev. Dostavek v prvem odstavku 103. člena ZPNačrt, ki se glasi „v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje v smislu tega zakona ter na opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek“, v jezikovnem pomenu v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZUreP-1 ne daje odgovora, v čem se ta določba več ne uporablja. V drugem odstavku 95. člena ZUreP-1 se namreč ne ureja prostorsko načrtovanje, niti opremljanje stavbnih zemljišč ali komunalni prispevek, temveč je z njim določen rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za razlastitev. Pravi pomen, ki ga določba prvega odstavka 103. člena ZPNačrt v zvezi z določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 ima, je tako treba najti z uporabo argumenta teleološke redukcije. Vsi ostali členi ZUreP-1, ki se na podlagi določbe prvega odstavka 103. člena ZPNačrt prenehajo uporabljati, se nanašajo na prostorsko načrtovanje, opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Določba je torej namenjena usklajevanju z novim sistemom prostorskega načrtovanja. Če pa je zakonodajalec tudi drugi odstavek 95. člena vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, to pomeni, da se ta določba preneha uporabljati v tistem, kar je njena vsebina. To pa je rok za vložitev zahteve za razlastitev. ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, ni razveljavil. Veljavni prostorski akti so torej še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice pa se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.