dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o nadzoru - ugotovitvena odločba - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno lahko začne z izdajo in vročitvijo sklepa o nadzoru, lahko pa tudi brez tega.
Po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 lahko po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
ZUP člen 222, 222/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav člen 6, 6/6.
javna prireditev - dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - vloga za pridobitev dovoljenja - pravočasnost vloge - kraj prireditve - sprememba zahtevka - sprememba kraja prireditve
Kraj prireditve, ki je naveden v vlogi, predstavlja okoliščino, ki je bistvenega pomena za odločitev o izdaji dovoljenja za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom. Ker je vlagatelj vlogo naknadno spremenil - navedel je drug kraj prireditve - sprememba vloge glede na predviden datum prireditve ni bila več dopustna.
URS člen 14, 57, 57/1, 58, 58/1. ZVis člen 7, 7/1, 32a, 32a/1, 66, 71.
visokošolski strokovni študijski program - diplomska naloga - študijske obveznosti - pravica do enakega dostopa - avtonomija univerze - prehod med programi
Tožniku ni mogoče v okoliščinah vsaj nejasne določbe očitati premajhne skrbnosti, ker se ni sam seznanil s študijskim programom in verjetno potrebo po opravljanju diferencialnih izpitov oziroma ni mogoče zavzeti stališča, da je tožnik po lastni krivdi oziroma malomarnosti opustil procesno možnost posebej zaprositi za priznanje izpitov. Kadar pa je določba, ki ima neposreden vpliv na uresničevanje ustavne pravice do enakega dostopa do izobraževanja, nejasna, četudi gre za določbo statuta državne univerze, je ni mogoče razlagati v škodo stranke (uporabnika izobraževalnih storitev).
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - navidezni pravni posel - izogibanje plačilu davka - dokazno breme
Investicijsko olajšavo je mogoče priznati le za dejansko investirani znesek, ne pa za navidezno investirani znesek, dogovorjen med povezanima osebama zgolj z namenom zniževanja davčne obveznosti.
Tožnik bi lahko dosegel, da se s strani davčnega organa ugotovljena davčna osnova zniža, če bi dokazal, da je nižja. Pri tem je v smislu 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na tožniku.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.
igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
ZBPP člen 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Glede na podatke GURS, da znaša vrednost tožničine nepremičnine 168.328,00 EUR, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Zato je pravilno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - obnova postopka
Rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) se je iztekel s 16. 4. 2012. Tožnik je tožbo vložil naslednji dan, to je 17. 4. 2012. Kakšne okoliščine, ki bi opravičevale vzrok za zamudo roka, so obstajale na dan 16. 4. 2012 v primerjavi z naslednjim dnem, to je 17. 4. 2012, tožnik ni pojasnil. Zgolj pavšalno navajanje, da je imel po odpustu težave z glavoboli in slabim počutjem je premalo. Zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo ter posledično tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo pri tukajšnjem sodišču, je mogoče obnoviti iz razlogov, navedenih v 96. in naslednjih členih ZUS-1. Glede na povedano je tožnikov predlog za obnovo postopka preuranjen.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - navidezni pravni posel - odkup obveznic - prikrita posojilna pogodba - obdavčitev obresti od obveznic - obdavčitev obresti na posojilo - povezana oseba
ZDoh ni določal, da se davek od dohodkov iz premoženja plačuje tudi od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, kot je to določal kasneje uveljavljeni ZDoh-1 v prvem odstavku 70. člena. To pomeni, da je pravilno stališče tožene stranke, da je bila v obravnavanem obdobju izdaja obveznic z vidika obdavčevanja obresti na vplačana sredstva davčno ugodnejša kot pridobivanje sredstev na podlagi posojilnih pogodb. Tako zaključek davčnega organa, da je družba v okoliščinah, ki so podrobno ugotovljene in opisane v odločbi davčnega organa, obveznice emitirala zato, da je z emisijami prikrila dejanske posojilne pogoje, ni niti najmanj nelogičen.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
davčni inšpekcijski nadzor - sodelovanje zavezanca - društvo - vstop v prostore - opravljanje gostinske dejavnosti - povrnitev stroškov postopka
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi prostorov društva kot gostinskega lokala oziroma zaključku, da se je v njenih prostorih opravljala gostinska dejavnost, in s tem svojemu položaju zavezanca, ki se je dolžan ravnati po določbah 138. člena ZDavP-2. Omenjeni zaključek je pravilen, saj je ne le oprema prostorov, temveč zlasti ravnanje zastopnika tožeče stranke ob prihodu inšpektorjev, več kot zgolj kazalo na to, da se v prostorih tožeče stranke opravlja gostinska dejavnost. Zato je bil utemeljeno izdan sklep o začetku nadzora blagajniškega poslovanja in zato se je utemeljeno in skladno z določbami 76. člena ZDavP-2 od tožeče stranke zahtevalo, da svoje (nasprotne) trditve v postopku nadzora dokaže, česar pa ni uspela storiti. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da inšpektorji niso imeli podlage za vstop, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je na naslovu dejansko registriran sedež društva in da torej ne gre za zasebne prostore zastopnika tožeče stranke.
Ker tožeča stranka do izdaje odločbe ni zahtevala povrnitve stroškov, je v skladu s 116. členom ZUP pravico do povrnitve stroškov izgubila.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 19.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - ekološko kmetovanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - predložitev certifikata pooblaščene organizacije za kontrolo
V zadevi ni sporno, da je bil Kmetijsko gozdarski zavod Maribor z odločbo tožene stranke kot edini imenovan za pooblaščeno organizacijo za izvajanje kontrole nad ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil po 4. alinei petega odstavka 19. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001. V zadevi tudi ni sporno, da Združenje sonaravnih kmetov Slovenije, na potrdilo katerega se sklicuje tožeča stranka, ni bilo pooblaščeno za izdajo poročila oziroma certifikata, ki dokazuje upoštevanje predpisa o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v letu 2001. Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke, da bi tožena stranka to potrdilo morala upoštevati kot veljavno, neutemeljeni.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član
Tožnica je v postopku predložila odločbo CSD o dodelitvi denarne socialne pomoči, povečane za dodatek za pomoč in postrežbo. Ker pa predložena odločba ni bila izdana na podlagi predpisov, navedenih v osmem odstavku 114. člena ZDoh-2, torej ne gre za eno od odločb iz navedene določbe, ki so podlaga za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2, je upravni organ pravilno odmeril dohodnino tožnici.
Tožena stranka je svoje presojanje, da je predmetna zadeva očitno nerazumna obrazložila zelo skopo oziroma pomanjkljivo, tako da sodišče odločbe ne more preizkusiti. V obrazložitvi je zgolj navedla, da tožnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, da njena pokojnina ne dosega zakonskega minimuma za izveden rubež na pokojnini, nima verjetnega izgleda za uspeh in bi se postopek izvršbe z vložitvijo pravnega sredstva po nepotrebnem zavlačeval. Po presoji sodišča je ugovor tožnice, da ni podana zadostna obrazložitev in da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, povsem utemeljen. Prav tako je izrek izpodbijane odločbe napačen, saj se glasi na „A.A.“ in ne na tožnico, česar tožena stranka v postopku ni popravila, ter zato izrek v nasprotju z obrazložitvijo.