igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - osebnost obdolženca
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v predloženem spisu ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji okoliščin iz 24. člena ZBPP izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen tudi, če ne bo imel zagovornika. Brez ugotavljanja okoliščin, ki izhajajo iz obdolženčeve osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka, ostaja dejansko stanje, ki je lahko podlaga za pravilno uporabo 24. člena ZBPP, nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.
Brez pravne podlage je trditev tožnika, da je vsak socialno ogrožen obdolženec po določbah ZBPP upravičen do zagovornika brez presoje okoliščin, določenih v 24. členu ZBPP. Zato je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka najprej ugotavljati finančne pogoje tožnika.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
ZVV člen 2, 2a. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
vojni veteran - status vojnega veterana - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Organ prve stopnje je zaslišal priči ne da bi razpisal ustno obravnavo. Priči sta bili zaslišani brez prisotnosti tožnika, kar predstavlja kršitev določbe 9. člena ZUP. Tožnik je imel prvič možnost seznaniti se z odločilnimi dejstvi šele ob prejemu odločbe prvostopnega organa.
davčni inšpekcijski nadzor - sodelovanje zavezanca - društvo - vstop v prostore - opravljanje gostinske dejavnosti - povrnitev stroškov postopka
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi prostorov društva kot gostinskega lokala oziroma zaključku, da se je v njenih prostorih opravljala gostinska dejavnost, in s tem svojemu položaju zavezanca, ki se je dolžan ravnati po določbah 138. člena ZDavP-2. Omenjeni zaključek je pravilen, saj je ne le oprema prostorov, temveč zlasti ravnanje zastopnika tožeče stranke ob prihodu inšpektorjev, več kot zgolj kazalo na to, da se v prostorih tožeče stranke opravlja gostinska dejavnost. Zato je bil utemeljeno izdan sklep o začetku nadzora blagajniškega poslovanja in zato se je utemeljeno in skladno z določbami 76. člena ZDavP-2 od tožeče stranke zahtevalo, da svoje (nasprotne) trditve v postopku nadzora dokaže, česar pa ni uspela storiti. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da inšpektorji niso imeli podlage za vstop, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je na naslovu dejansko registriran sedež društva in da torej ne gre za zasebne prostore zastopnika tožeče stranke.
Ker tožeča stranka do izdaje odločbe ni zahtevala povrnitve stroškov, je v skladu s 116. členom ZUP pravico do povrnitve stroškov izgubila.
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - navidezni pravni posel - izogibanje plačilu davka - dokazno breme
Investicijsko olajšavo je mogoče priznati le za dejansko investirani znesek, ne pa za navidezno investirani znesek, dogovorjen med povezanima osebama zgolj z namenom zniževanja davčne obveznosti.
Tožnik bi lahko dosegel, da se s strani davčnega organa ugotovljena davčna osnova zniža, če bi dokazal, da je nižja. Pri tem je v smislu 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na tožniku.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podpis prosilca
V skladu z določbo 66. člena ZUP mora pismena vloga vsebovati zahtevane splošne podatke o vlagatelju, biti pa mora tudi lastnoročno podpisana - razen v primeru izjem iz petega odstavka istega člena. Ker v obravnavanem primeru ne gre za katero od predpisanih izjem, je tožnikova prošnja, ki je slednji kljub pozivu za dopolnitev ni podpisal, nepopolna ter nesposobna za vsebinsko obravnavanje.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22, 22/1, 22/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - točkovanje - kriteriji - bivanje v neprimernem stanovanju - vhod z dvorišča - ogled stanovanja - seznanitev z rezultatom točkovanja
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razvidno iz zapisnika in ki je bilo podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja ni mogla doseči.
Po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore.
Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni obvezen. Okoliščina, da ogled ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za odpravo izpodbijane odločbe. Pač pa bi morala biti tožnica še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je tožnici dalo možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski in kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja, kolikor se nanaša na osebnost in starost samega obdolženca kot mlajšega polnoletnika in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v kazenski zadevi že med tekom predkazenskega postopka strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da za zadevno kaznivo dejanje po 2. odstavku 206. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora od treh let do petnajst let pogojna obsodba ni mogoča. Tako poenostavljena razlaga je napačna. V tem pogledu sodišče meni, da če bi bil namen zakonodajalca, da se brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti v nobenem primeru za obdolžence v kazenskem postopku, bi to brez dvoma lahko uvrstil med izjeme (ki jih je taksativno določil z določili 1., 2. in 3. alinee 8. člena ZBPP, ki jih je v skladu s pravili o razlagi pravnih norm potrebno razlagati restriktivno).
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
EZ člen 64n, 64o. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15.
državna pomoč - nepovratna sredstva - proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Med prejeta javna sredstva spadajo vsa nepovratna sredstva, tako državna kot sredstva EU. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da sredstev, prejetih iz naslova EU, ne bi smeli šteti med nepovratna sredstva, ki zmanjšujejo sporno subvencijo.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
ZBPP člen 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Glede na podatke GURS, da znaša vrednost tožničine nepremičnine 168.328,00 EUR, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Zato je pravilno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
dovolitev zadrževanja - pravica tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Izrek sporne 3. točke zahtevam zakonodajalca, izhajajočim iz določil 1. in 2. odstavka 75. člena ZTuj-2 v povezavi z 213. in 1. odstavkom 254. člena ZUP ne zadosti zato, ker je nedoločen in nejasen, saj ostaja povsem neopredeljeno, na kakšen način in v kakšnih rokih ter v kolikšnem znesku tožniku sploh gredo sredstva za izplačilo denarne pomoči kot pravice do osnovne oskrbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZTuj-1, ki mu jih mora zagotavljati Center za tujce skladno z določilom 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in sicer v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne socialne pomoči določa zakon, ki ureja socialno-varstvene prejemke. Nedoločen in nejasen pa je izrek sporne 3. točke tudi v delu, ki se nanaša na pravico do nujnega zdravstvenega varstva, ki gre tožniku v skladu s 1. odstavkom 75. člena ZTuj-2 v času dovolitve zadrževanja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravni naslednik stranke v postopku
Pravna naslednica je vstopila v postopek, ki je bil v fazi obravnavanja formalno nepopolne vloge in je formalno pomanjkljivost te vloge s svojim podpisom odpravila.
Na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo sta nastopali stranki, ki sta imeli aktivno legitimacijo za vložitev zahteve glede na materialni zakon (60. in 61. člen ZDen). Nerelevantno v zadevi je, da je bila poprava vloge storjena po 7. 12. 1993. Materialni prekluzivni rok 64. člena ZDen je rok za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo in ne pomeni prekluzije tudi za popravo oziroma dopolnitev zahtev za denacionalizacijo. Po drugem odstavku 68. člena ZUP/86 odprava pomanjkljivosti pomeni, da je bila vloga že od samega začetka v redu.
ZJU člen 79, 85, 86, 87, 87/2. ZGO-1 člen 144. ZGO-1B člen 119.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - izpolnjevanje pogojev za imenovanje
Tožnica je pridobila naziv univerzitetna diplomirana geografinja, v zadevi pa je sporno, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1 kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena.
Glede na določbo 119. člena ZGO-1B je tožnica v času imenovanja izpolnila vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta inšpektorice in s tem vse pogoje za imenovanje v naziv. Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki do določenega roka ne bi izpolnili predpisanih pogojev, se na podlagi zgoraj navedene določbe zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov, podaljša oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.