mednarodna zaščita - rok za vložitev tožbe - v posebnem zakonu določen rok - zavrženje tožbe
V upravnem postopku je tožnika zastopal predstavnik PIC, ki je tudi prejel izpodbijano odločbo dne 20. 4. 2012. Tožba oddana na pošto 7. 5. 2012 je bila vložena prepozno, saj se je 8-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel dne 30. 4. 2012.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva stranke za izdajo upravnega akta - zavrženje tožbe
ZUS-1 v drugem odstavku 28. člena ureja situacijo, ko organ druge stopnje v dveh mesecih ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje. Tedaj mora stranka pozvati drugostopenjski organ, naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh. Šele po preteku tega roka lahko vloži tožbo zaradi molka organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - nujna vzdrževalna dela - prisilna izvršba
Nujna vzdrževalna dela predstavljajo le tista popravila objekta, ki so nujno potrebna za to, da objekt, ki je v slabem stanju, ne ogroža več dobrin, navedenih v določbi prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Za taka vzdrževalna dela gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Izvršitev obveznosti po tem, ko je bila že dovoljena prisilna izvršitev inšpekcijske odločbe, je pomembna za nadaljnji potek oz. ustavitev izvršilnega postopka (prvi odstavek 293. člena ZUP), ne vpliva pa na zakonitost pred tem izdanega izvršilnega naslova.
Izpodbijana odločba kot pogoj gradnje, na katero se nanaša, določa tudi odmike od parcelnih mej sosednjih zemljišč. To pomeni, da mora biti objekt, katerega gradnja je dovoljena z obravnavanim gradbenim dovoljenjem, od tožničine parcele odmaknjen najmanj toliko. Morebitna okoliščina, da obstoječi objekt ni tak, kot je določeno z gradbenim dovoljenjem, pa ne utemeljuje nezakonitosti tega upravnega dovoljenja.
Zgolj to, da je v novogradnji predvidena garaža in da je del novega objekta predviden na lokaciji prejšnje garaže, samo po sebi ne zadošča za opredelitev tega dela gradnje kot nadomestno gradnjo. Ob ugotovitvi, da ne gre za nadomestno gradnjo garaže, saj gre za gradnjo objekta kot celote, pa je treba upoštevati odmik, ki ga prostorski akt določa za novogradnje.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - višina nadomestila - večkratnik izračunanega nadomestila - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila
Določba o odmeri 300% nadomestila pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki niti ni uvrščena med določbe o računanju višine NUSZ, ampak med prehodne določbe, ne predstavlja izpeljave katerega od zakonskih kriterijev za izračun višine nadomestila. Večkratnik izračunanega nadomestila, ki ga je zavezanec po sporni določbi občinskega odloka dolžan plačati, je določen zaradi interesa občine pridobiti čim več sredstev, s katerimi bo pospešila razvoj nekaterih območij obrtnih con. Ta interes občine pa sam po sebi nima nobene zveze z značilnostmi nezazidanih stavbnih zemljišč, za katera se zaračunava nadomestilo.
Tožnik je tožbo v tem upravnem sporu vložil potem, ko je že izvršil inšpekcijsko odločbo in se je postopek zaključil. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne bo prišlo do prisilne izvršitve odrejene obveznosti, zato izpodbijana inšpekcijska odločba za tožnika ne more več imeti nikakršnih pravnih učinkov.
Tožnik bi lahko vložil tožbo, s katero bi zahteval ugotovitev, da je bilo s sporno odločbo poseženo v njegove pravice in pravne koristi (ugotovitvena tožba) in bi za vložitev take tožbe izkazal legitimacijo oz. pravno korist (17. točka obrazložitve), vendar tega ni storil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pastirski stan - ustavitev gradnje - inšpekcijski zavezanec
Inšpekcijski ukrepi po 152. členu ZGO-1 niso različni glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan sanirati ne glede na to, ali je gradil na svojih zemljiščih ali zemljiščih v lasti tretjih oseb. Pri tem je treba upoštevati, da so obravnavani inšpekcijski ukrepi – ustavitev gradnje in odstranitev objektov – vezani na lastnost objekta (da je zgrajen brez gradbenega dovoljenja) in zato po svoji vsebini take narave, da se lahko prenesejo tudi na zavezančeve pravne naslednike, ki pridobijo nelegalno zgrajeni objekt.
Glede na 19. člen Zakona o urbanističnem planiranju lokacijsko dovoljenje ni bilo potrebno le za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in za adaptacije, s katerimi se ni spreminjala zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/3, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/1, 19, 19/2.
institucionalno varstvo - zavezanec za plačilo stroškov - pogodba o preužitku - oprostitev plačila
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev kot zavezanca ne opredeljuje le osebe, ki se je k plačilu stroškov institucionalnega varstva zavezala z izvršljivim pravnim naslovom, temveč tudi osebe, ki so se k temu zavezale s pravnim poslom, čeprav niso dale soglasja za njegovo neposredno izvršljivost.
Zavezanec, ki se je s pravnim poslom zavezal plačevati stroške oskrbe institucionalnega varstva, pa je do oprostitve upravičen pod enakimi pogoji kot upravičenec in kot drugi zavezanci (npr. družinski člani).
Določba o minimalnem odmiku v Odloku o ZN se nanaša le na stavbe, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da velja tudi za dovoz, ki po projektu predstavlja del prometne ureditve, ki omogoča uporabo stavbe. Česa takega Odlok o ZN za dovoze ne določa.
Rok 30 dni od vročitve upravnega akta velja tudi za rok, v katerem je treba navesti vse tožbene razloge. Razlogi, ki bi bili navedeni po tem roku, so zato prepozni in jih sodišče ne presoja.
ZGO-1 člen 66, 66/1,66/1-1. Uredba Vlade RS o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj člen 4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pastirski stan - narodni park - nezakonitost sanacijskega PUP
Če je objekt legalen že po samem zakonu, zanj ni potrebna legalizacija oz. izdaja gradbenega dovoljenja. Svoje morebitne prejšnje legalnosti (torej skladnosti z zakonom) objekt ni mogel izgubiti na podlagi Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj, sodišče pa pripominja, da je tožnikov pravni prednik z vključitvijo objekta v obravnavo po ZUN-ČG ta objekt tudi sam opredelil kot nelegalen.
ZSZN-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
Bistveno je, da je postopek odvzema naziva magister znanosti urejen v času izdaje izpodbijane odločbe, ne pa v času, ko se je postopek za odvzem naziva v konkretnem primeru začel.
Standard, da mora biti delo „v celoti“ rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti, je uporabila tožena stranka. Sodišče se v ta standard zaradi polne avtonomije državne univerze na tem področju ne vmešava, saj ni očitno nerazumen glede na to, da brez dvoma individualni, izvirni in ustvarjalni delež avtorja dela narašča od diplomskega, preko magistrskega, še posebej, če gre za znanstveni magisterij, do doktorskega dela.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUS-1 člen 1, 2, 17. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 44, 82, 82/2.
stranka v postopku - pregled upravnih spisov - stvarna pristojnost - otrokova korist - izpodbijanje odločbe organa druge stopnje
Z vidika vprašanja pristojnosti ni odločilno to, da je izpodbijani akt izdal javno-pravni subjekt, kajti tudi po ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno za sodno varstvo zoper upravne akte in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Odločilno je, da je zakonodajalec v 7. členu taksativno določil, za katere socialne spore je pristojno socialno sodišče in pod 1. odstavkom točke 5b je določeno, da je socialno sodišče pristojno za odločanje „v socialnem sporu o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.“ Tožničina zahtevka v ta okvir očitno ne spadata.
Tožnica se sicer tehtno sklicuje na določila ZZZDR glede njene odgovornosti za skrb otroka in otrokove koristi in na Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, ki vzpostavlja mednarodno-pravni princip, da morajo biti v vseh postopkih v zvezi z otroki otrokove koristi glavno vodilo. Ta pravna zveza bi morda bila mogoča, vendar pa zakonodajalec te neposredne pravne zveze med otrokovo koristjo, da se na čim bolj učinkovit način izplačujejo preživnine otrokom in postopki odločanja o denarni socialni pomoči osebi, ki je dolžna plačevati preživnino, ni vzpostavil. Samo dejanska povezava, da bi morebiti prizadeti starš, ki skrbi za otroka, prispeval h kakovosti dokaznega postopka v zadevah odločanja o denarni socialni pomoči osebe, ki ne izpolnjuje zakonske obveznosti po plačevanju preživnine, pa ni dovolj za ugotovitev neposredne pravne koristi v smislu 1. in 2. odstavek 43. člena in 2. odstavka 82. člena ZUP.
Tožnica je v začetnem delu tožbe, v vsebinskem delu utemeljevanja tožbe in v tožbenem predlogu izrecno navedla, da izpodbija ne samo prvostopenjski sklep, ampak tudi drugostopenjsko odločbo. Upravno-sodna praksa je od uveljavitve ZUS-1 naprej razvila in uveljavila stališče, da zaradi določb 17. člena ZUS-1 v povezavi z 2. členom ZUS-1 stranka v upravnem sporu lahko uspešno izpodbija samo prvostopenjski akt, s katerim je bilo odločeno o konkretni pravici, pravni koristi, obveznosti ali pravnem položaju stranke, ne pa tudi drugostopenjski akt, če je drugostopenjski organ zgolj zavrnil pritožbo zoper prvostopenjski akt.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 23, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4. ZSVarPre člen 8, 8/1, 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8, 40.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Upravni organ je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj tožnik ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Tožnik ni predložil dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, za katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.
Organ je mogel tožnikovo prošnjo obravnavati kot prošnjo za dodelitev redne BPP, čeprav je tožnik prosil za nujno BPP, saj iz vložene prošnje ne izhaja, da bi postopek odločanja o tej povzročil, da bi prosilec zaradi tega zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da so bile v postopku ugotovljene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese. Organ za BPP mora presoditi ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev Bpp oziroma natančneje ali je dodelitev Bpp v obravnavanem primeru v skladu z načelom pravičnosti, pri čemer mora ugotoviti tudi okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženke.
Uredba za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 člen 13, 13/9.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - prenos zemljišč v uporabo drugemu kmetijskemu gospodarstvu - vračilo prejetih sredstev
Tožnik obrazca F – prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu, ni vložil, pri čemer je pravno nerelevantno, ali je prevzemnik obrazec F vložil ali ne, saj deveti odstavek 13. člena Uredbe za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 k predložitvi obrazca zavezuje nosilca kmetijskega gospodarstva.
V obravnavani zadevi odločujoča okoliščina na strani tožnika je ugotovitev, da v svoji poslovni dokumentaciji ni predložil verodostojnih dokazil, s katerimi bi lahko in tudi moral dokazati, da so njemu zaračunane storitve zanj tudi zares opravili „neplačujoči gospodarski subjekti“. Tožnik listinsko ni izkazal, da bi bile dobave in storitve, ki so mu jih zaračunale družbe res opravljene s strani navedenih družb. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik z navedenimi družbami ni sklenil nobenih pogodb, prav tako pa ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da je posloval z navedenim družbami. Njegova dolžnost pa je bila, da dobave in storitve s strani navedenih družb ustrezno oziroma verodostojno dokumentira.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Dejansko stanje stvari ne daje podlage za zaključevanje, da bi tožnik z revizijo imel verjetne izglede za uspeh, saj že ni verjetnih izgledov za dovoljenost revizije, kot je to pravilno ocenil organ za BPP. Zadeva je tako po presoji sodišča očitno nerazumna, v takem primeru pa na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP BPP ni mogoče dodeliti.
Presoja, da bi tožnik imel verjetne izglede za uspeh z revizijo zoper sodbo, ki je navedeni odločbi organa za BPP pritrdila, bi bila mogoča le, če bi bilo mogoče presoditi, da tožnikove v prošnji podane navedbe, ob upoštevanju vsebine zadeve, dajejo podlago za oceno, da bi bila revizija iz kakšnega od v drugem odstavku 83. člena ZUS-1 navedenih razlogov dovoljena (po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme glede obstoja razlogov za dovoljenost revizije na revidentu), in da je bilo v postopku upravnega spora zmotno uporabljeno materialno pravo in/ali zagrešene bistvene kršitve pravil postopka.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 93, 156, 156/5, 159, 159/1, 262, 262/2.
prispevki za socialno varnost - invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - začetek plačevanja prispevkov za socialno varnost v znižani višini - dokončnost odločbe
V odločbi ZPIZ navedeni datum pridobitve pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti ne pomeni, da se s tem dnem ta pravica lahko tudi že realizira. Pred dokončnostjo odločbe ZPIZ, s katero je bil spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti in s katero mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, tožnik ni imel pravne podlage za dejanski pričetek dela oziroma opravljanja dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega, s tem pa tudi ne podlage za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom in temu ustrezno plačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse do takrat je torej za tožnika na temelju vpisa v register samostojnih podjetnikov obstajala dolžnost obveznega zavarovanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost po določbah ZPSV za poln delovni čas.