brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - ekonomska in socialna eksistenca
Sodišče sledi ugotovitvi, da predmetna zadeva, torej vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve zanj ali njegovo družino ni življenjskega pomena.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - davek od dobička pravnih oseb - blagajniško poslovanje - društvo
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranih obdobjih dejansko opravljal obdavčljivo in oproščeno dejavnost, zaradi česar je od tistega dela dejavnosti, ki jo opravlja na trgu za plačilo, dolžan obračunati in plačati DDPO kot tudi DDV.
V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno zaključil, da pri zneskih, ki jih je tožnik prejel od udeležencev omenjene mednarodne poletne hokej šole (tožnikovi blagajniški prejemki v letu 2013 in 2014), ki jih sicer imenuje članarine, dejansko ne gre za članarino, saj ne gre za obvezni denarni prispevek člana. Ugotovil je namreč, da so se osebe, ki niso člani društva (večinoma tujci), prostovoljno vključili v šolo, ki jo tožnik izvaja na trgu proti plačilu. Tudi po presoji sodišča dejansko pri navedenih zneskih (pri zneskih od posameznih udeležencev omenjene šole v višini 180,00 EUR v letu 2013 in 220,00 EUR v letu 2014) ne gre za članarine, torej obvezni denarni prispevek člana.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6a, 6a/1, 6a/1-2, 6a/3. ZGD-1 člen 39, 39/2, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Zahteva prosilke se po presoji sodišča v obravnavani zadevi nanaša na podatke opredeljene v določbi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki so glede na citirana določila ZDIJZ, absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu, ne po tretjem odstavku 6.a člena, ne dopušča. Po določilih ZDIJZ torej za zahtevane podatke ni mogoče ugotoviti izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh informacij kot informacij javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da navedeni odločitvi, da ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pritrjuje tudi podatek, da so bile določene informacije, ki jih je tožeča stranka izpostavila kot poslovno skrivnost, že javno objavljene pri poslovnem partnerju, C. d.d. (cena premoga).
Po presoji sodišča za razpisne postopke velja načelo pisnosti, s ciljem pospešitve in ekonomičnosti ter transparentnosti postopkov; tudi zahteve (predmetnega) Javnega poziva za izkazovanje predpisanih pogojev temu sledijo ter ne predvidevajo izvedbe ustnih obravnav z zaslišanjem prič, podajanjem ustne izjave stranke zaradi dokazovanja ipd. Zato je organ v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP mogel omejiti dokazila na pisna (kot primerna) in je v poročilu z dne 30. 8. 2016 tudi jasno navedel, da se ugotovljeno dejansko stanje lahko izpodbija z verodostojno listinsko dokumentacijo.
Tožnik bi moral kot obvezno prilogo poslati v času oddaje vloge posnete fotografije zgolj lokacij, kamor bosta nameščeni notranja in zunanja enota toplotne črpalke, in le s tem dokazom izkazati pogoj Javnega poziva, da je vloga oddana pred pričetkom del. Zato bi toženka predlagano dodatno dokazovanje (s pričami, lastno ustno izjavo tožnika), ob tem ko niti ni sporno, da v času oddaje vloge posnete fotografije niso izkazovale zgolj predvidenih lokacij namestitve obeh enot toplotne črpalke, pač pa že nameščeni enoti, mogla zavrniti že na tej podlagi kot nepotrebno.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja
V obravnavanem primeru so bili priglašeni stroški zastopanja v nasprotju z dodeljeno BPP. Kot tožnica pojasnjuje v tožbi, v pravdni zadevi na katero se nanaša dodeljena BPP ni vložila tožbe, toženi stranki pa je predložila vse podatke, ki utemeljujejo njen zahtevek za povračilo stroškov, do katerih je upravičena v nepravdni zadevi št. N 2/2016, ker je delo za stranko opravila v skladu z njegovimi interesi.
ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZUP člen 116, 116/1, 118, 118/2.
razlastitev - stroški postopka - priglasitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odmera stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neocenljiva vrednost
Zavrnitev priglašenih stroškov iz vloge z dne 9. 2. 2016 je pravilna že zato, ker je nedvomno podana prepozno. Odločba z dne 22. 12. 2015, s katero je bil postopek končan (in s katero je bil predlog B. za omejitev lastninske pravice na nepremičninah, last tožnikov, zavrnjen), je namreč postala pravnomočna 14. 1. 2016, tožnika pa sta stroške priglasila šele z vlogo z dne 9. 2. 2016 oziroma 10. 2. 2016, torej ne (samo) po izdaji odločbe, temveč tudi po njeni pravnomočnosti, kar je glede na prvi odstavek 116. člena ZUP nedvomno prepozno. Organ bi sicer moral v tem delu vlogo tožnikov zavreči, vendar ker gre tudi v primeru zavrnitve za negativno odločitev, to ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo sklepa.
Tožnika se motita, da gre v tem primeru za postopek izdaje gradbenega dovoljenja in posledično za ocenljivo zadevo, saj to ne drži. Že drugostopni organ jima je pojasnil (in s tem pojasnilom se strinja tudi sodišče), da gre za postopek omejitve lastninske pravice v javno korist, torej za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilne omejitve lastninske pravice, torej stvarnopravne pravice, ki je nikakor ni možno enačiti z vrednostjo investicije.
Tožnik je zgradil objekt, ki bi bil sicer po prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje enostaven, vendar gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, ki jo na tem območju prepoveduje. Poleg tega je v varovalnem pasu ceste in plinovoda, tožnik pa za gradnjo ni pridobil soglasja upravljavca, zaradi česar se objekt po tretjem odstavku 6. člena te uredbe ne more šteti za enostavnega.
Izrek odločbe je nedvomno izvršljiv tudi, če bi bila navedena napačna parcelna številka, saj očitno ni nobenega dvoma o tem, za kateri nadstrešek gre. Opredeljen je z izmerami, prav tako pa je dejstvo, da je en sam in da je njegov investitor tožnik. Zato ne more biti dvoma o tem, kateri objekt mora tožnik odstraniti.
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - nemožnost razpolaganja s premoženjem
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, zato tožnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, temveč je (še vedno) njegov lastnik. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik, ne glede na to, da je bil 22. 3. 2016 uveden postopek osebnega stečaja, v svoji vlogi na prej navedeno vprašanje o lastništvu nepremičnine, vpisati vse podatke o lastništvu in solastništvu nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj v primeru, da trditve stranke na obrazcu prošnje za dodelitev BPP niso skladne s podatki v uradnih evidencah, to pomeni, da obstaja odprto vprašanje, kakšno je resnično dejansko stanje. Zato je mogoče o strankini vlogi odločiti šele v primeru, če se ji predhodno omogoči, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
upravni spor - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana
Kot težko popravljivo škodo uveljavlja plačilo navedenega stroška, ki naj bi znašal najmanj 287.966 evrov, katerega povračilo pa od dejanskih povzročiteljev, ki naj bi bile fizične osebe, ne bi bilo več mogoče izterjati. Z materialno škodo je izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe mogoče izkazati le, če to opravičujejo okoliščine konkretnega primera.