ZDavP-2 člen 74. ZDoh-2 člen 39, 105. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 237.
dohodnina - akontacija dohodnine - opcijska pogodba - drug dohodek - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - zloraba predpisov
Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove in v samem obnovljenem postopku. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi, ki ga tožnik s tožbo ne napada, in pojasnjeni razlogi za obnovo, ter nato s tem, ko so mu bili vročeni odstop podatkov, zapisnik, prvostopenjska in drugostopenjska davčna odločba iz zadeve A. oz. tisti deli teh dokumentov, za katere že drugostopni organ obrazloženo, pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebujejo vse podatke, ki se nanašajo na tožnika.
Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
Sodišče, kljub pozivu na dopolnitev upravnih spisov, ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu ni našlo dokumentov, na katere se izrecno sklicuje odločba Komisije za pritožbe pri toženki, tj. „dokumenta OKS-ZŠZ z dne 19. 2. 2018“, ki naj bi ga, po razumevanju sodišča, za potrebe izdaje izpodbijane odločbe pridobil že organ prve stopnje, in dokumenta „pojasnilo OKS-ZŠZ z dne 12. 6. 2018“, ki je bilo datumsko podano dan pred izdajo odločbe organa druge stopnje. Ta dva dokumenta se, nanašata na v tej zadevi ključno vprašanje, ali tožnica ima v svoj program vključene športnike ustrezne kategorizacije ali ne in, po predvidevanju sodišča, tudi na vprašanje, ki ga tj. vprašanje licenciranosti tekmovalca A.A. tudi v panogi „avtomobilizem - cesto hitrostni“, ki naj bi bilo po navedbah tožbe odločilno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
ZKUASP člen 55, 55/6, 87, 87/1, 87/1-1. ZUP člen 6.
stroški postopka - načelo zakonitosti v upravnem pravu - pravnomočnost - preuranjena izdaja sklepa - preuranjena odločitev - preuranjena odmera nagrade - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del
Toženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017), odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti o stroških postopka na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, torej na podlagi 55. člena ZKUASP.
Ker je upoštevaje določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP pogoj za odločanje o stroških postopka pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard "možnost razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Premoženje, ki lastniku po njegovem mnenju ne pomeni nič, se vedno lahko vnovči po tržni ceni ali se z njim lahko kako drugače razpolaga.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
V obravnavani zadevi je tožnikov rezidentski status ugotovljen zgolj za namene ZDoh-2 in ne tudi za namene konvencije o odpravi dvojne obdavčitve. To pomeni, da izpodbijana odločitev tožnika ne omejuje pri uveljavljanju njegovih pravic po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Uveljavljanje ugodnosti iz pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja je pravica davčnih zavezancev, kar pomeni, da jih davčni zavezanci lahko uveljavljajo ali pa tudi ne. Rezidentski status za namene konvencije se ne sme določiti vnaprej, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 383.a, 383.a/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - osebni stečaj prosilca - zavrženje prošnje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik prosil za BPP v svojstvu dolžnika v smislu ZFPPIPP, in da predlog za začetek stečajnega postopka še ni bil vložen. Tako dejansko stanje pa glede na določbe ZFPPIPP (tretji odstavek 383.a člen) po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP terja zavrženje tožnikove prošnje za BPP.
Kriterija podobnosti znaka oziroma znamke in blaga sta soodvisna, kar pomeni, da nizka stopnja podobnosti med znakom in znamko lahko preseže visoko stopnjo podobnosti blaga in obratno. Vendar pa morata biti glede na prej citirano določbo točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oziroma enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oziroma enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanašata. Ker je toženka ugotovila, da sta si znaka tako različna, da ne bi moglo priti do zamenjave oziroma povezovanja primerjanih znamk, primerjava glede na podobnost oziroma enakost blaga ni bila potrebna. Če podobnosti med znamkami ni, niti identičnost blaga ne more privesti do ugotovitve o obstoju verjetnosti zmede.
Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje tožnikova znamka, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago katerega proizvajalca nabavlja.
Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 je bila določena na podlagi obračuna, ki ga je tožnica sama sestavila in oddala, zato je pravilen zaključek, da gre za samoobdavčitev, kot tudi zaključek, da v primeru samoobdavčitve obnova postopka ni možna.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Glede na procesno dejstvo, da je bil tožniku izpodbijani akt, s katerim je bil postopek odločanja v zadevi končan, ob upoštevanju instituta fikcije vročitve vročen 20. 3. 2019, se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe torej iztekel že v petek, 19. 4. 2019. Tožnik pa je tožbo vložil šele 23. 4. 2019, tako da jo je tega dne poslal sodišču priporočeno po pošti. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 8. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 5. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
Iz tega, kar je tožnik povedal ob podaji prošnje in na osebnem razgovoru, izhaja, da je zatrjeval tudi diskriminatorno ravnanje Arabcev do njega kot pripadnika Berberov, kar je sicer uvodoma ugotovila tudi sama toženka (v nadaljevanju pa se do navedenega ni opredelila), zaradi takšnega ravnanja pa je tožnik lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti v smislu 3. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 7. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 1. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
izdaja gradbenega dovoljenja - nadzidava objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
V primeru nadgradnje se celoten objekt, torej tudi že obstoječi del, ne obravnava kot novogradnjo. Za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo je tako odločilna legalnost objekta, ki je predmet nadzidave, kar bi bilo v primeru, če bi bil predmet presoje celoten objekt, očitno nesmiselno.
V obravnavanem primeru toženka kot podlago za izdajo izpodbijane odločbe uveljavlja nepravilnosti pri izpolnitvi pogodbene obveznosti v delu, ki se nanaša na izgradnjo prometne infrastrukture, zaradi česar je toženka ni hotela prevzeti in naj bi bila v tem delu celo razvezana. Vprašanje pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o opremljanju dne 16. 12. 2013, in posledično veljavne pogodbe, je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-4. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2015) člen 20.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Prvi tožnik bi glede na navedeni uredbi zatrjevano opravljanje dejavnosti dajanja kmetijskih in gozdarskih strojev v najem z upravljavcem lahko izkazal le z računi ter članstvom v strojnem krožku oziroma (v primeru preseganja določenega dohodka) z dovoljenjem za opravljanje te dopolnilne kmetijske dejavnosti, česar pa po ugotovitvah organa ni storil.
Za presojo statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko se presoja izpolnjevanje pogojev za naprej, je relevanten čas, ko kupec poda izjavo o uveljavljanju statusa kmeta po tej določbi ZKZ, tožnik ne more uspeti s tožbenimi očitki, da je odločba o statusa kmeta ugotovitvene narave in zato ni treba, da z njo razpolaga že ob sprejemu ponudbe, niti s pavšalno navedbo, da mu organ ni dal možnosti, da na zapisnik poda izjavo po navedeni določbi ZKZ.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - pravočasnost
Tožnica je predmetno prošnjo za dodelitev BPP nesporno poslala priporočeno po pošti 4. 3. 2019. Datum oddaje pošiljke na pošto pa je edino dejanje, na katerega ima stranka neposreden vpliv. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec pri Okrožnem sodišču v Krškem prijavo terjatve v stečajnem postopku St ... prav tako nesporno vložil 5. 3. 2019, ko je toženka tudi prejela tožničino prošnjo za BPP, to dejanje pravne pomoči – prijava terjatve v stečajnem postopku - ni nastalo pred dnevom vložitve prošnje.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - metoda razlage - podobnost med znamkama - podobnost znakov
Urad ni pojasnil, katero metodo primerjave je poleg metode črkovne analize še opravil, predvsem pa, na podlagi katere metode je prišel do zaključka, da med primerjanimi znaki obstaja zelo nizka stopnja vizualne podobnosti. Predvsem pa ni odgovoril na tožničin ugovor, da bi moral pri črkovni analizi pri prijavljeni znamki upoštevati tudi figurativni element prijavljenega znaka kot črko „S“ zaradi nizke stopnje stilizacije in bližnje podobnosti s črko „S“, kar pomeni, da bi moral primerjati besedilo znamke STORCK s „STORK“ in ne s „TORK“.
lokalne volitve - lokalne volitve župana - volitve članov občinskega sveta - varstvo volilne pravice - vpliv na izid volitev - volilna propaganda
Objava v glasilu C, junij 2018, str. ..., in na spletu objava z naslovom "..." ne predstavlja nedopustne volilne propagande, saj gre po vsebini za poročanje o finančnem vidiku dolgoletnega pomembnega občinskega projekta, kar je po oceni sodišča mogoče umestiti v okvir normalnega in dopustnega obveščanja občanov o aktualnem dogajanju v občini in o delovanju organov občine, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da omenjena objava ne predstavlja nepravilnosti pri volitvah oziroma v volilni kampanji.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
Ob upoštevanju, da je prvostopenjski organ štel zahtevek predlagatelja z dne 23. 3. 1992, vložen na obrazcu in brez posebne specifikacije nepremičnin po parcelnih številkah, za popoln, ter glede na to, da je iz vseh listin, razen zahtevku priložene kopije odločbe o podržavljenju, razvidno, da je bila tudi parc. št. 1186 k.o. C. podržavljena na podlagi te odločbe ter istočasno kot ostale upravičencu podržavljene nepremičnine tudi odpisana kot njegova lastnina ter opredeljena kot Splošno ljudsko premoženje, sodišče ne dvomi, da je predlagatelj z zahtevkom z dne 23. 3. 1992 zahteval tudi vrnitev te parcele. Tožena stranka je zato z izpodbijano dopolnilno odločbo pravilno odločila o nerešenem delu zahtevka z dne 23. 3. 1992 po tem, ko jo je o tem dne 8. 10. 2015 seznanil predlagatelj.