ZDavP-2 člen 74. ZDoh-2 člen 39, 105. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 237.
dohodnina - akontacija dohodnine - opcijska pogodba - drug dohodek - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - zloraba predpisov
Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove in v samem obnovljenem postopku. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi, ki ga tožnik s tožbo ne napada, in pojasnjeni razlogi za obnovo, ter nato s tem, ko so mu bili vročeni odstop podatkov, zapisnik, prvostopenjska in drugostopenjska davčna odločba iz zadeve A. oz. tisti deli teh dokumentov, za katere že drugostopni organ obrazloženo, pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebujejo vse podatke, ki se nanašajo na tožnika.
Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
V obravnavani zadevi je tožnikov rezidentski status ugotovljen zgolj za namene ZDoh-2 in ne tudi za namene konvencije o odpravi dvojne obdavčitve. To pomeni, da izpodbijana odločitev tožnika ne omejuje pri uveljavljanju njegovih pravic po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Uveljavljanje ugodnosti iz pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja je pravica davčnih zavezancev, kar pomeni, da jih davčni zavezanci lahko uveljavljajo ali pa tudi ne. Rezidentski status za namene konvencije se ne sme določiti vnaprej, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
V predmetni zadevi je davčni organ napačno uporabil materialno pravo glede presoje ali je bil v izkazan tožnikov namen uporabe kupljenih nepremičnin za obdavčene transakcije. Iz novejše sodne prakse izhaja, da je registrirana dejavnost lahko pokazatelj, da bo blago uporabljeno za obdavčeno transakcijo.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 383.a, 383.a/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - osebni stečaj prosilca - zavrženje prošnje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik prosil za BPP v svojstvu dolžnika v smislu ZFPPIPP, in da predlog za začetek stečajnega postopka še ni bil vložen. Tako dejansko stanje pa glede na določbe ZFPPIPP (tretji odstavek 383.a člen) po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP terja zavrženje tožnikove prošnje za BPP.
ZUPUDPP člen 45, 45/5, 62, 62/5. ZUP člen 214, 236, 236/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
evidentiranje parcelacije - če pritožba ne zadrži izvršitve - nujni ukrepi v javnem interesu - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ je z izpodbijano 4. točko odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve ter se oprl na drugi odstavek 236. člena ZUP. Po tej določbi se odločba, zoper katero je vložena pritožba, lahko izvrši (med drugim) tudi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. Iz obrazložitve pa ne izhaja kateri so nujni ukrepi, na katere se organ sklicuje, zato je sodišče 4. točko izreka, ker se njene pravilnosti zaradi pomanjkanja razlogov ne da preizkusiti, odpravilo na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Izpodbijana Uredba o DNP ni enostranski posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), noben drug zakon pa v času vložitve tožbe (23. 5. 2018) ni določal, da bi sodišče odločalo o zakonitosti prostorskega akta, kar Uredba o DPN je.
Toženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti.
Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
Kriterija podobnosti znaka oziroma znamke in blaga sta soodvisna, kar pomeni, da nizka stopnja podobnosti med znakom in znamko lahko preseže visoko stopnjo podobnosti blaga in obratno. Vendar pa morata biti glede na prej citirano določbo točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oziroma enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oziroma enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanašata. Ker je toženka ugotovila, da sta si znaka tako različna, da ne bi moglo priti do zamenjave oziroma povezovanja primerjanih znamk, primerjava glede na podobnost oziroma enakost blaga ni bila potrebna. Če podobnosti med znamkami ni, niti identičnost blaga ne more privesti do ugotovitve o obstoju verjetnosti zmede.
Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje tožnikova znamka, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago katerega proizvajalca nabavlja.
Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 je bila določena na podlagi obračuna, ki ga je tožnica sama sestavila in oddala, zato je pravilen zaključek, da gre za samoobdavčitev, kot tudi zaključek, da v primeru samoobdavčitve obnova postopka ni možna.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Glede na procesno dejstvo, da je bil tožniku izpodbijani akt, s katerim je bil postopek odločanja v zadevi končan, ob upoštevanju instituta fikcije vročitve vročen 20. 3. 2019, se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe torej iztekel že v petek, 19. 4. 2019. Tožnik pa je tožbo vložil šele 23. 4. 2019, tako da jo je tega dne poslal sodišču priporočeno po pošti. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Iz tega, kar je tožnik povedal ob podaji prošnje in na osebnem razgovoru, izhaja, da je zatrjeval tudi diskriminatorno ravnanje Arabcev do njega kot pripadnika Berberov, kar je sicer uvodoma ugotovila tudi sama toženka (v nadaljevanju pa se do navedenega ni opredelila), zaradi takšnega ravnanja pa je tožnik lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti v smislu 3. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 8. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 5. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - pravočasnost
Tožnica je predmetno prošnjo za dodelitev BPP nesporno poslala priporočeno po pošti 4. 3. 2019. Datum oddaje pošiljke na pošto pa je edino dejanje, na katerega ima stranka neposreden vpliv. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec pri Okrožnem sodišču v Krškem prijavo terjatve v stečajnem postopku St ... prav tako nesporno vložil 5. 3. 2019, ko je toženka tudi prejela tožničino prošnjo za BPP, to dejanje pravne pomoči – prijava terjatve v stečajnem postopku - ni nastalo pred dnevom vložitve prošnje.
lokalne volitve - lokalne volitve župana - volitve članov občinskega sveta - varstvo volilne pravice - vpliv na izid volitev - volilna propaganda
Objava v glasilu C, junij 2018, str. ..., in na spletu objava z naslovom "..." ne predstavlja nedopustne volilne propagande, saj gre po vsebini za poročanje o finančnem vidiku dolgoletnega pomembnega občinskega projekta, kar je po oceni sodišča mogoče umestiti v okvir normalnega in dopustnega obveščanja občanov o aktualnem dogajanju v občini in o delovanju organov občine, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da omenjena objava ne predstavlja nepravilnosti pri volitvah oziroma v volilni kampanji.
Pogojevanje udeležbe v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja s pravnim interesom posameznika, s čimer je izključeno vlaganje actio popularis, je skladno z Direktivo 2011/92/E2 in Aarhuško konvencijo. Zato ne drži tožnikova navedba, da lahko zoper predmetno okoljevarstveno soglasje navaja vse kršitve, saj bi to držalo le v primeru, če bi bil tudi del „zadevne javnosti“, torej če bi bilo ugotovljeno, da izkazuje pravni interes za vstop v ta postopek.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - športni objekt - nepopolna vloga - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Del dejanskega stanja v procesnem smislu, kakršno je relevantno v primeru zavrženja, je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni, pri čemer v obravnavanem primeru ta obrazložitev v pozivu k dopolnitvi niti ne izpričuje takšne pomanjkljivosti, kot jo toženka zatrjuje v odgovoru na tožbo (češ da Pogodba ne vsebuje soglasja za dela, ki naj se sofinancirajo, ker so to naknadna dela, medtem ko se soglasja iz Pogodbe nanaša le na primarno izvedbo ureditve steze), temveč iz poziva izhaja, da naj se predloži časovno novejše soglasje.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.
V obravnavanem primeru toženka kot podlago za izdajo izpodbijane odločbe uveljavlja nepravilnosti pri izpolnitvi pogodbene obveznosti v delu, ki se nanaša na izgradnjo prometne infrastrukture, zaradi česar je toženka ni hotela prevzeti in naj bi bila v tem delu celo razvezana. Vprašanje pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o opremljanju dne 16. 12. 2013, in posledično veljavne pogodbe, je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep kmetijskega inšpektorja - odgovornost za žival
Tožnica je že v inšpekcijskem postopku navedla, da je imela v obravnavanem obdobju odgovorno osebo (A.A.), ki je bila zadolžena za vse živali na farmi. Kljub temu, da se je tožnica na navedeno v pritožbi sklicevala, se drugostopenjski organ do njenih navedb ni opredelil, s čemer je bila kršena njena pravica do izjave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno sodno odločitvijo in jo želi zato izpodbijati, za odobritev BPP ne zadošča, pač pa morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
Ob upoštevanju, da je prvostopenjski organ štel zahtevek predlagatelja z dne 23. 3. 1992, vložen na obrazcu in brez posebne specifikacije nepremičnin po parcelnih številkah, za popoln, ter glede na to, da je iz vseh listin, razen zahtevku priložene kopije odločbe o podržavljenju, razvidno, da je bila tudi parc. št. 1186 k.o. C. podržavljena na podlagi te odločbe ter istočasno kot ostale upravičencu podržavljene nepremičnine tudi odpisana kot njegova lastnina ter opredeljena kot Splošno ljudsko premoženje, sodišče ne dvomi, da je predlagatelj z zahtevkom z dne 23. 3. 1992 zahteval tudi vrnitev te parcele. Tožena stranka je zato z izpodbijano dopolnilno odločbo pravilno odločila o nerešenem delu zahtevka z dne 23. 3. 1992 po tem, ko jo je o tem dne 8. 10. 2015 seznanil predlagatelj.