rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
V obravnavani zadevi je tožnikov rezidentski status ugotovljen zgolj za namene ZDoh-2 in ne tudi za namene konvencije o odpravi dvojne obdavčitve. To pomeni, da izpodbijana odločitev tožnika ne omejuje pri uveljavljanju njegovih pravic po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Uveljavljanje ugodnosti iz pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja je pravica davčnih zavezancev, kar pomeni, da jih davčni zavezanci lahko uveljavljajo ali pa tudi ne. Rezidentski status za namene konvencije se ne sme določiti vnaprej, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard "možnost razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Premoženje, ki lastniku po njegovem mnenju ne pomeni nič, se vedno lahko vnovči po tržni ceni ali se z njim lahko kako drugače razpolaga.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
Elektronsko sporočilo s postavljenim vprašanjem, v katerem ni jasno navedeno, zakaj oziroma v kakšni zvezi je zastavljeno, ne more nadomestiti obveznosti toženke, da bi tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami glede neizpolnjevanja enega izmed pogojev in s tem, zakaj so te ugotovitve po njenem prepričanju pomembne za zakonito odločbo ter ga pozvala, naj se o teh ugotovitvah izreče.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 383.a, 383.a/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - osebni stečaj prosilca - zavrženje prošnje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik prosil za BPP v svojstvu dolžnika v smislu ZFPPIPP, in da predlog za začetek stečajnega postopka še ni bil vložen. Tako dejansko stanje pa glede na določbe ZFPPIPP (tretji odstavek 383.a člen) po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP terja zavrženje tožnikove prošnje za BPP.
ZKUASP člen 55, 55/6, 87, 87/1, 87/1-1. ZUP člen 6.
stroški postopka - načelo zakonitosti v upravnem pravu - pravnomočnost - preuranjena izdaja sklepa - preuranjena odločitev - preuranjena odmera nagrade - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del
Toženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017), odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti o stroških postopka na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, torej na podlagi 55. člena ZKUASP.
Ker je upoštevaje določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP pogoj za odločanje o stroških postopka pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
Toženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti.
Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
V predmetni zadevi je davčni organ napačno uporabil materialno pravo glede presoje ali je bil v izkazan tožnikov namen uporabe kupljenih nepremičnin za obdavčene transakcije. Iz novejše sodne prakse izhaja, da je registrirana dejavnost lahko pokazatelj, da bo blago uporabljeno za obdavčeno transakcijo.
ZUPUDPP člen 45, 45/5, 62, 62/5. ZUP člen 214, 236, 236/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
evidentiranje parcelacije - če pritožba ne zadrži izvršitve - nujni ukrepi v javnem interesu - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ je z izpodbijano 4. točko odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve ter se oprl na drugi odstavek 236. člena ZUP. Po tej določbi se odločba, zoper katero je vložena pritožba, lahko izvrši (med drugim) tudi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. Iz obrazložitve pa ne izhaja kateri so nujni ukrepi, na katere se organ sklicuje, zato je sodišče 4. točko izreka, ker se njene pravilnosti zaradi pomanjkanja razlogov ne da preizkusiti, odpravilo na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Izpodbijana Uredba o DNP ni enostranski posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), noben drug zakon pa v času vložitve tožbe (23. 5. 2018) ni določal, da bi sodišče odločalo o zakonitosti prostorskega akta, kar Uredba o DPN je.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Glede na procesno dejstvo, da je bil tožniku izpodbijani akt, s katerim je bil postopek odločanja v zadevi končan, ob upoštevanju instituta fikcije vročitve vročen 20. 3. 2019, se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe torej iztekel že v petek, 19. 4. 2019. Tožnik pa je tožbo vložil šele 23. 4. 2019, tako da jo je tega dne poslal sodišču priporočeno po pošti. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 8. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 5. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
Iz tega, kar je tožnik povedal ob podaji prošnje in na osebnem razgovoru, izhaja, da je zatrjeval tudi diskriminatorno ravnanje Arabcev do njega kot pripadnika Berberov, kar je sicer uvodoma ugotovila tudi sama toženka (v nadaljevanju pa se do navedenega ni opredelila), zaradi takšnega ravnanja pa je tožnik lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti v smislu 3. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno sodno odločitvijo in jo želi zato izpodbijati, za odobritev BPP ne zadošča, pač pa morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - športni objekt - nepopolna vloga - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Del dejanskega stanja v procesnem smislu, kakršno je relevantno v primeru zavrženja, je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni, pri čemer v obravnavanem primeru ta obrazložitev v pozivu k dopolnitvi niti ne izpričuje takšne pomanjkljivosti, kot jo toženka zatrjuje v odgovoru na tožbo (češ da Pogodba ne vsebuje soglasja za dela, ki naj se sofinancirajo, ker so to naknadna dela, medtem ko se soglasja iz Pogodbe nanaša le na primarno izvedbo ureditve steze), temveč iz poziva izhaja, da naj se predloži časovno novejše soglasje.
V obravnavanem primeru toženka kot podlago za izdajo izpodbijane odločbe uveljavlja nepravilnosti pri izpolnitvi pogodbene obveznosti v delu, ki se nanaša na izgradnjo prometne infrastrukture, zaradi česar je toženka ni hotela prevzeti in naj bi bila v tem delu celo razvezana. Vprašanje pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o opremljanju dne 16. 12. 2013, in posledično veljavne pogodbe, je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
Ob upoštevanju, da je prvostopenjski organ štel zahtevek predlagatelja z dne 23. 3. 1992, vložen na obrazcu in brez posebne specifikacije nepremičnin po parcelnih številkah, za popoln, ter glede na to, da je iz vseh listin, razen zahtevku priložene kopije odločbe o podržavljenju, razvidno, da je bila tudi parc. št. 1186 k.o. C. podržavljena na podlagi te odločbe ter istočasno kot ostale upravičencu podržavljene nepremičnine tudi odpisana kot njegova lastnina ter opredeljena kot Splošno ljudsko premoženje, sodišče ne dvomi, da je predlagatelj z zahtevkom z dne 23. 3. 1992 zahteval tudi vrnitev te parcele. Tožena stranka je zato z izpodbijano dopolnilno odločbo pravilno odločila o nerešenem delu zahtevka z dne 23. 3. 1992 po tem, ko jo je o tem dne 8. 10. 2015 seznanil predlagatelj.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-4. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2015) člen 20.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Prvi tožnik bi glede na navedeni uredbi zatrjevano opravljanje dejavnosti dajanja kmetijskih in gozdarskih strojev v najem z upravljavcem lahko izkazal le z računi ter članstvom v strojnem krožku oziroma (v primeru preseganja določenega dohodka) z dovoljenjem za opravljanje te dopolnilne kmetijske dejavnosti, česar pa po ugotovitvah organa ni storil.
Za presojo statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko se presoja izpolnjevanje pogojev za naprej, je relevanten čas, ko kupec poda izjavo o uveljavljanju statusa kmeta po tej določbi ZKZ, tožnik ne more uspeti s tožbenimi očitki, da je odločba o statusa kmeta ugotovitvene narave in zato ni treba, da z njo razpolaga že ob sprejemu ponudbe, niti s pavšalno navedbo, da mu organ ni dal možnosti, da na zapisnik poda izjavo po navedeni določbi ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - pravočasnost
Tožnica je predmetno prošnjo za dodelitev BPP nesporno poslala priporočeno po pošti 4. 3. 2019. Datum oddaje pošiljke na pošto pa je edino dejanje, na katerega ima stranka neposreden vpliv. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec pri Okrožnem sodišču v Krškem prijavo terjatve v stečajnem postopku St ... prav tako nesporno vložil 5. 3. 2019, ko je toženka tudi prejela tožničino prošnjo za BPP, to dejanje pravne pomoči – prijava terjatve v stečajnem postopku - ni nastalo pred dnevom vložitve prošnje.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 7. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 1. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
izdaja gradbenega dovoljenja - nadzidava objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
V primeru nadgradnje se celoten objekt, torej tudi že obstoječi del, ne obravnava kot novogradnjo. Za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo je tako odločilna legalnost objekta, ki je predmet nadzidave, kar bi bilo v primeru, če bi bil predmet presoje celoten objekt, očitno nesmiselno.
Pogojevanje udeležbe v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja s pravnim interesom posameznika, s čimer je izključeno vlaganje actio popularis, je skladno z Direktivo 2011/92/E2 in Aarhuško konvencijo. Zato ne drži tožnikova navedba, da lahko zoper predmetno okoljevarstveno soglasje navaja vse kršitve, saj bi to držalo le v primeru, če bi bil tudi del „zadevne javnosti“, torej če bi bilo ugotovljeno, da izkazuje pravni interes za vstop v ta postopek.