javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - pravica do nepovratne finančne spodbude - subvencija za zagon inovativnih podjetij - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev odločbe
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/5, 114/8, 115, 115/7.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna davčna olajšava - invalid - za delo nezmožen otrok - upravna odločba csd
Odločba CSD, ki jo je tožeča stranka predložila sodišču, in je ni šteti kot nedopustno novoto, potrjuje tožbene navedbe, da ima stranka status invalida po ZDVDTP in da je prizadetost nastopila pred dopolnjenim 18. letom starosti.
inšpekcijski ukrep - vzdrževalna dela - vzdrževalna dela v javno korist - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - manj zahtevni objekt
Tožnik je izvedel dela brez gradbenega dovoljenja, kar je nezakonito dejanje. ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar to vsaj posredno izhaja iz prvega odstavka 157. člena ZGO-1, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki spada med „druge sankcije“ za nedovoljeno gradnjo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - mladoletni prosilci - prosilec iz Afganistana
Tožnik kljub ugotovljeni splošni verodostojnosti ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj ni izkazana verjetnost, da bo podvržen prepovedanemu ravnanju (preganjanju) v bodoče. Tožena stranka je namreč presojo prihodnjega preganjanja pravilno temeljila na abstraktni verjetnosti, izhajajoč iz navedene ocene vsebine poročil o sedanjih razmerah v tožnikovi izvorni državi ter razvojne tendence (trenda) spoštovanja človekovih pravic. Pravilno je torej ocenila kredibilnost poročil in ugotovila, da tožniku ne grozi prihodnje preganjanje. Pri tem je upoštevala njegove osebne izkušnje v zvezi z izvorno državo (besedno zmerjanje in udeležba v dveh pretepih, v katerih tožnik ni utrpel škode, ki tudi po presoji sodišča glede na stopnjo intenzivnosti ne morejo biti resen znak tožnikovega utemeljenega strahu pred preganjanjem.
Tožena stranka je zato, ker je bil tožnik v postopku izdaje upravnega akta otrok, ocenila, da bi bil v primeru takojšnje vrnitve v izvorno državo podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in mu iz tega razloga priznala status subsidiarne zaščite.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - posebna davčna olajšava
Zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane in prevoza na delo je bilo torej mogoče le, če je zavezanec to do izdaje odločbe o odmeri dohodnine uveljavljal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - objava popravka po ZMed
Z izrazom popravek v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oz. popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oz. prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Tožena stranka pravilno ugotovila, da je o odvzemu volilne pravice tožnika odločalo pristojno sodišče s pravnomočno sodno odločbo in da je prav slednje sodišče tisto, ki lahko odloča o morebitni spremembi okoliščin, ki lahko privedejo do ponovnega priznavanja aktivne in pasivne volilne pravice. Ker je tožena stranka vezana na pravnomočne odločitve drugih organov, ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Tožena stranka je le spoštovala pravnomočno odločitev sodišča, do nje pa se ne sme opredeljevati, ker za to ni pristojna in iz istega razloga se do sodbe drugega stvarno pristojnega sodišča ne more opredeljevati tudi sodišče, ki odloča v tem upravnem sporu.
ZVPSBNO, kot poseben zakon, nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu. Zato zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu. Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1, saj je zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe možno vložiti rokovni predlog kot posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja.
ZEVP-2 člen 4, 4/2, 20, 20/1. ZVDZ člen 7, 7/1. ZPP člen 13.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca
V obravnavani zadevi ni sporen vpis tožnika v evidenco volilne pravice, sporno je, ali so v tej evidenci pravilno obdelani podatki o odvzemu volilne pravice tožniku, kar je podlaga za sestavo volilnih imenikov.
Med strankama ni sporno, da je bila tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnik sposoben izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrožno sodišče.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov
Predmet presoje ni vprašanje tožničine odgovornosti pred ali po predmetnem dogodku, ampak ali so izpolnjene z zakonom določene okoliščine, na podlagi katerih se tožničinega psa označi za nevarnega.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/1.
mednarodna zaščita - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov - sprememba veroizpovedi - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
V postopku za uvedbo ponovnega postopka so dopustna navajanja novih dejstev oz. predložitev novih dokazov ne le hkrati z zahtevkom, pač pa tudi vse do dokončanja te faze postopka, tj. do izdaje sklepa toženke o zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka.
Tožnik niti navedb, s čim se spopadajo krščanski spreobrnjenci v Iranu, niti o zatrjevani udeležbi prvega tožnika na demonstracijah proti islamskim oblastem in tudi ne predloženih videoposnetkov in fotografij iz demonstracij kot dokaza, da je bil na teh dogodkih posnet, kot tudi dokazil o obiskovanju bogoslužja v rednem postopku ni mogel navesti oz. predložiti saj je bil končan 21. 2. 2018, tožnik pa šele od bivanja v Nemčiji zatrjuje dolgotrajno udeleževanje bogoslužja oz. so nastali po datumu vložitve pritožbe na Vrhovno sodišče v rednem postopku, ko jih tožnik ni mogel več predložiti. Ker sedanji postopek glede uvedbe ponovne prošnje še ni končan, bi jih morala toženka upoštevati kot pravočasne in se do njih opredeliti.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje pristojnega organa - državna cesta
Med strankama ni sporno, da tožeči stranki soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano. Prav tako ni sporno vprašanje, da je bil objekt postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je pernehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporna objekta morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
ZVPEP člen 7, 10. ZEVP-2 člen 4, 13. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Upravna enota, ki je odločala o zahtevi tožnice je vezana na pravnomočne odločitve sodišč, zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
Če bi tožena stranka ali pa sodišče v tem upravnem sporu kljub pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, s katerim je bila odvzeta volilna pravica, tožnici vseeno volilno pravico priznalo, bi s tem oba organa neposredno kršila 158. člen URS.
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom in jim je zato treba po mnenju sodišča tudi priznati pravne učinke, sicer bi bilo drugačno ravnanje protiustavno.
društvo - registracija društva - pogoji za registracijo
Obe zvezi društev uporabljata kot dodatno sestavino besedo „Č.“, vendar pa ta beseda ni zaščitena in jo lahko v imenu uporablja vsako društvo ali zveza društev, torej tudi obe zvezi, pri čemer se ime tožeče stranke od imena stranke z interesom razlikuje po dodatni besedi „D.“, in ravno zaradi tega se registrirani imeni obeh zvez društev razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati v pravnem prometu, imeni ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu.
Zadostuje, da je podana objektivna možnost, da do nejasnosti v pravnem prometu lahko pride, vendar zaradi vsesplošne prepoznavnosti tožeče stranke sodišče ocenjuje, da v tem primeru tudi objektivna možnost, da bi do nejasnosti prišlo, ne obstaja.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard "možnost razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Premoženje, ki lastniku po njegovem mnenju ne pomeni nič, se vedno lahko vnovči po tržni ceni ali se z njim lahko kako drugače razpolaga.
ZKUASP člen 55, 55/6, 87, 87/1, 87/1-1. ZUP člen 6.
stroški postopka - načelo zakonitosti v upravnem pravu - pravnomočnost - preuranjena izdaja sklepa - preuranjena odločitev - preuranjena odmera nagrade - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del
Toženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017), odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti o stroških postopka na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, torej na podlagi 55. člena ZKUASP.
Ker je upoštevaje določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP pogoj za odločanje o stroških postopka pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
Sodišče, kljub pozivu na dopolnitev upravnih spisov, ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu ni našlo dokumentov, na katere se izrecno sklicuje odločba Komisije za pritožbe pri toženki, tj. „dokumenta OKS-ZŠZ z dne 19. 2. 2018“, ki naj bi ga, po razumevanju sodišča, za potrebe izdaje izpodbijane odločbe pridobil že organ prve stopnje, in dokumenta „pojasnilo OKS-ZŠZ z dne 12. 6. 2018“, ki je bilo datumsko podano dan pred izdajo odločbe organa druge stopnje. Ta dva dokumenta se, nanašata na v tej zadevi ključno vprašanje, ali tožnica ima v svoj program vključene športnike ustrezne kategorizacije ali ne in, po predvidevanju sodišča, tudi na vprašanje, ki ga tj. vprašanje licenciranosti tekmovalca A.A. tudi v panogi „avtomobilizem - cesto hitrostni“, ki naj bi bilo po navedbah tožbe odločilno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 383.a, 383.a/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - osebni stečaj prosilca - zavrženje prošnje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik prosil za BPP v svojstvu dolžnika v smislu ZFPPIPP, in da predlog za začetek stečajnega postopka še ni bil vložen. Tako dejansko stanje pa glede na določbe ZFPPIPP (tretji odstavek 383.a člen) po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP terja zavrženje tožnikove prošnje za BPP.