Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 8. 2015 izhaja, da gospodarski objekt meri 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, do vmesne lege 4.90 m in do čopa 7.20 m, etažnosti pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Iz zapisnika izhaja tudi, da je pritličje objekta starejše, kamnite izvedbe, podstrešje pa je leseno, z vgrajenimi okni, streha je dvokapnica s čopom na vzhodni in zahodni strani, pokrita z novo opečno kritino, s smerjo slemena V-Z. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da izvedba del, pomeni poseg v konstrukcijske elemente gospodarskega poslopja, torej gre za rekonstrukcijo objekta (v nasprotju z deli, dovoljenimi v odločbi UE C.). Ker v zadevi ni sporno, da si tožnik za sporen poseg, v skladu z določbo 3. člena ZGO-1, ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, ki narekuje uporabo določbe 152. člena ZGO-1.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/1.
mednarodna zaščita - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov - sprememba veroizpovedi - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
V postopku za uvedbo ponovnega postopka so dopustna navajanja novih dejstev oz. predložitev novih dokazov ne le hkrati z zahtevkom, pač pa tudi vse do dokončanja te faze postopka, tj. do izdaje sklepa toženke o zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka.
Tožnik niti navedb, s čim se spopadajo krščanski spreobrnjenci v Iranu, niti o zatrjevani udeležbi prvega tožnika na demonstracijah proti islamskim oblastem in tudi ne predloženih videoposnetkov in fotografij iz demonstracij kot dokaza, da je bil na teh dogodkih posnet, kot tudi dokazil o obiskovanju bogoslužja v rednem postopku ni mogel navesti oz. predložiti saj je bil končan 21. 2. 2018, tožnik pa šele od bivanja v Nemčiji zatrjuje dolgotrajno udeleževanje bogoslužja oz. so nastali po datumu vložitve pritožbe na Vrhovno sodišče v rednem postopku, ko jih tožnik ni mogel več predložiti. Ker sedanji postopek glede uvedbe ponovne prošnje še ni končan, bi jih morala toženka upoštevati kot pravočasne in se do njih opredeliti.
ZEVP-2 člen 4, 4/2, 20, 20/1. ZVDZ člen 7, 7/1. ZPP člen 13.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca
V obravnavani zadevi ni sporen vpis tožnika v evidenco volilne pravice, sporno je, ali so v tej evidenci pravilno obdelani podatki o odvzemu volilne pravice tožniku, kar je podlaga za sestavo volilnih imenikov.
Med strankama ni sporno, da je bila tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnik sposoben izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrožno sodišče.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje pristojnega organa - državna cesta
Med strankama ni sporno, da tožeči stranki soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano. Prav tako ni sporno vprašanje, da je bil objekt postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je pernehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporna objekta morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - objava popravka po ZMed
Z izrazom popravek v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oz. popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oz. prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
društvo - registracija društva - pogoji za registracijo
Obe zvezi društev uporabljata kot dodatno sestavino besedo „Č.“, vendar pa ta beseda ni zaščitena in jo lahko v imenu uporablja vsako društvo ali zveza društev, torej tudi obe zvezi, pri čemer se ime tožeče stranke od imena stranke z interesom razlikuje po dodatni besedi „D.“, in ravno zaradi tega se registrirani imeni obeh zvez društev razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati v pravnem prometu, imeni ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu.
Zadostuje, da je podana objektivna možnost, da do nejasnosti v pravnem prometu lahko pride, vendar zaradi vsesplošne prepoznavnosti tožeče stranke sodišče ocenjuje, da v tem primeru tudi objektivna možnost, da bi do nejasnosti prišlo, ne obstaja.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - posebna davčna olajšava
Zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane in prevoza na delo je bilo torej mogoče le, če je zavezanec to do izdaje odločbe o odmeri dohodnine uveljavljal.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/5, 114/8, 115, 115/7.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna davčna olajšava - invalid - za delo nezmožen otrok - upravna odločba csd
Odločba CSD, ki jo je tožeča stranka predložila sodišču, in je ni šteti kot nedopustno novoto, potrjuje tožbene navedbe, da ima stranka status invalida po ZDVDTP in da je prizadetost nastopila pred dopolnjenim 18. letom starosti.
inšpekcijski ukrep - vzdrževalna dela - vzdrževalna dela v javno korist - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - manj zahtevni objekt
Tožnik je izvedel dela brez gradbenega dovoljenja, kar je nezakonito dejanje. ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar to vsaj posredno izhaja iz prvega odstavka 157. člena ZGO-1, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki spada med „druge sankcije“ za nedovoljeno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov
Predmet presoje ni vprašanje tožničine odgovornosti pred ali po predmetnem dogodku, ampak ali so izpolnjene z zakonom določene okoliščine, na podlagi katerih se tožničinega psa označi za nevarnega.
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Tožena stranka pravilno ugotovila, da je o odvzemu volilne pravice tožnika odločalo pristojno sodišče s pravnomočno sodno odločbo in da je prav slednje sodišče tisto, ki lahko odloča o morebitni spremembi okoliščin, ki lahko privedejo do ponovnega priznavanja aktivne in pasivne volilne pravice. Ker je tožena stranka vezana na pravnomočne odločitve drugih organov, ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Tožena stranka je le spoštovala pravnomočno odločitev sodišča, do nje pa se ne sme opredeljevati, ker za to ni pristojna in iz istega razloga se do sodbe drugega stvarno pristojnega sodišča ne more opredeljevati tudi sodišče, ki odloča v tem upravnem sporu.
ZVPSBNO, kot poseben zakon, nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu. Zato zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu. Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1, saj je zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe možno vložiti rokovni predlog kot posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja.
ZVPEP člen 7, 10. ZEVP-2 člen 4, 13. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Upravna enota, ki je odločala o zahtevi tožnice je vezana na pravnomočne odločitve sodišč, zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
Če bi tožena stranka ali pa sodišče v tem upravnem sporu kljub pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, s katerim je bila odvzeta volilna pravica, tožnici vseeno volilno pravico priznalo, bi s tem oba organa neposredno kršila 158. člen URS.
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom in jim je zato treba po mnenju sodišča tudi priznati pravne učinke, sicer bi bilo drugačno ravnanje protiustavno.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - mladoletni prosilci - prosilec iz Afganistana
Tožnik kljub ugotovljeni splošni verodostojnosti ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj ni izkazana verjetnost, da bo podvržen prepovedanemu ravnanju (preganjanju) v bodoče. Tožena stranka je namreč presojo prihodnjega preganjanja pravilno temeljila na abstraktni verjetnosti, izhajajoč iz navedene ocene vsebine poročil o sedanjih razmerah v tožnikovi izvorni državi ter razvojne tendence (trenda) spoštovanja človekovih pravic. Pravilno je torej ocenila kredibilnost poročil in ugotovila, da tožniku ne grozi prihodnje preganjanje. Pri tem je upoštevala njegove osebne izkušnje v zvezi z izvorno državo (besedno zmerjanje in udeležba v dveh pretepih, v katerih tožnik ni utrpel škode, ki tudi po presoji sodišča glede na stopnjo intenzivnosti ne morejo biti resen znak tožnikovega utemeljenega strahu pred preganjanjem.
Tožena stranka je zato, ker je bil tožnik v postopku izdaje upravnega akta otrok, ocenila, da bi bil v primeru takojšnje vrnitve v izvorno državo podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in mu iz tega razloga priznala status subsidiarne zaščite.
ZDavP-2 člen 74. ZDoh-2 člen 39, 105. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 237.
dohodnina - akontacija dohodnine - opcijska pogodba - drug dohodek - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - zloraba predpisov
Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove in v samem obnovljenem postopku. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi, ki ga tožnik s tožbo ne napada, in pojasnjeni razlogi za obnovo, ter nato s tem, ko so mu bili vročeni odstop podatkov, zapisnik, prvostopenjska in drugostopenjska davčna odločba iz zadeve A. oz. tisti deli teh dokumentov, za katere že drugostopni organ obrazloženo, pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebujejo vse podatke, ki se nanašajo na tožnika.
Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
Kriterija podobnosti znaka oziroma znamke in blaga sta soodvisna, kar pomeni, da nizka stopnja podobnosti med znakom in znamko lahko preseže visoko stopnjo podobnosti blaga in obratno. Vendar pa morata biti glede na prej citirano določbo točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oziroma enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oziroma enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanašata. Ker je toženka ugotovila, da sta si znaka tako različna, da ne bi moglo priti do zamenjave oziroma povezovanja primerjanih znamk, primerjava glede na podobnost oziroma enakost blaga ni bila potrebna. Če podobnosti med znamkami ni, niti identičnost blaga ne more privesti do ugotovitve o obstoju verjetnosti zmede.
Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje tožnikova znamka, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago katerega proizvajalca nabavlja.
Sodišče, kljub pozivu na dopolnitev upravnih spisov, ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu ni našlo dokumentov, na katere se izrecno sklicuje odločba Komisije za pritožbe pri toženki, tj. „dokumenta OKS-ZŠZ z dne 19. 2. 2018“, ki naj bi ga, po razumevanju sodišča, za potrebe izdaje izpodbijane odločbe pridobil že organ prve stopnje, in dokumenta „pojasnilo OKS-ZŠZ z dne 12. 6. 2018“, ki je bilo datumsko podano dan pred izdajo odločbe organa druge stopnje. Ta dva dokumenta se, nanašata na v tej zadevi ključno vprašanje, ali tožnica ima v svoj program vključene športnike ustrezne kategorizacije ali ne in, po predvidevanju sodišča, tudi na vprašanje, ki ga tj. vprašanje licenciranosti tekmovalca A.A. tudi v panogi „avtomobilizem - cesto hitrostni“, ki naj bi bilo po navedbah tožbe odločilno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 je bila določena na podlagi obračuna, ki ga je tožnica sama sestavila in oddala, zato je pravilen zaključek, da gre za samoobdavčitev, kot tudi zaključek, da v primeru samoobdavčitve obnova postopka ni možna.