koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - neposredna vloga za podelitev koncesije - subsidiarna uporaba ZJZP - javni razpis
To, da ZZDej ne določa postopka izbire koncesionarja, ne pomeni, da je na področju zdravstvene dejavnosti mogoča neposredna izbira koncesionarja brez predhodno izvedenega javnega razpisa. Z institutom javnega razpisa se namreč v postopku podeljevanja koncesij zagotavlja uresničevanje načela transparentnosti postopka in omogoča konkurenco ter nadzor nad enakostjo obravnave posameznih interesentov.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dokazno breme - poziv na predložitev dokaza
Kot izhaja iz določbe 22. člena ZBPP, tudi izjemne BPP ni mogoče dodeliti, ne da bi bili za to izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, da bi lahko toženka presodila izpolnjenost teh pogojev pa bi moral tožnik vsaj zatrditi obstoj konkretnih okoliščin, na katere opira svoj zahtevek.
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa, s katerim je davčni organ zavrgel njeno vlogo za zadržanje davčne izvršbe. Četudi bi izdajo obrazložene odločitve o zadržanju davčne izvršbe lahko predlagal tudi zavezanec, bi se lahko začeta davčna izvršba zadržala le do odločitve upravnega organa o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi. V konkretnem primeru pa je bilo o tožničini pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi že odločeno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - vzpostavitev prejšnjega stanja - nezahteven objekt - nelegalna gradnja
Sporne gradnje ni mogoče šteti za enostaven objekt. Soglasje Direkcije namreč ni bilo podano za gradnjo takšne ograje, kot je predmet inšpekcijskega ukrepa, zato ni izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker objekta že iz tega razloga ni mogoče šteti za enostavnega, zaradi česa bi moral tožnik za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil (tej ugotovitvi tožnik ne oporeka), je bila ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da gre za nelegalno gradnjo, pravilna.
Glede na vsa ugotovljena, tudi po presoji sodišča bistvena neskladja med gradnjo, kot je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem z dne 11. 12. 2003, in v inšpekcijskem postopku obravnavano gradnjo, je slednjo prvostopenjski organ utemeljeno štel kot gradnjo (drugega) objekta, za katero gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano oziroma pridobljeno, čeprav bi moralo biti, in torej kot nelegalno gradnjo v smislu določb ZGO-1.
Tudi po presoji sodišča v konkretnem primeru tajski carinski organi niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, da so jim bili posredovani napačni podatki o poreklu blaga.
Neživljenjsko je pričakovati, da bi deklarant preverjal vse okoliščine v zvezi z uvoženim blagom, je pa po presoji sodišča od njega mogoče zahtevati, da preveri vsaj ključne okoliščine poslovanja, še zlasti zato, ker se je blago pretovarjalo in je to lahko v konkretnem primeru razbral iz k tovoru priloženih listin.
Zastaralni roki ne tečejo le v času odločanja o pritožbi, ampak tudi v času odločanja o drugih pravnih sredstvih zoper odločitev prvostopenjskega carinskega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - verjetni izgled za uspeh
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Tožnik svojega predloga za vložitev revizije ni utemeljeval z nobenim od navedenih razlogov.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - babiška dejavnost - porod na domu - obrazložitev odločbe
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla pravnih podlag, na podlagi katerih je zavrnila vlogo tožnice za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju babištva na domovih pacientov. Pri tem je dodati, da Šifrant ne more biti pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko toženka zaključila, da sodi opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju babištva v specialistično bolnišnično dejavnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnica ni utemeljila opravičenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ki morajo biti izkazani ob vložitvi predloga, v prošnji navedeni razlog (napačno štetje roka za vložitev tožbe) pa ne predstavlja opravičenega razloga iz 24. člena ZUS-1, je po presoji sodišča toženka pravilno štela, da prosilka ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in je bilo treba njeno prošnjo zavrniti.
ZUP člen 96, 279, 279/1, 279/1-5, 279/1-6. ZPPreb člen 8.
stalno prebivališče - dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
2. točka prvega odstavka 179. člena ZUP določa, da se za nično izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da za uporabo tega ničnostnega razloga ne zadošča navedba predlagateljice, da je izkazan utemeljen sum, da so odgovorne osebe upravnega organa storile kaznivo dejanje. Izredna pravna sredstva je mogoče uveljavljati zgolj iz razlogov, navedenih v zakonu, zato s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče dopolnjevati oziroma odpravljati nepravilnosti v dejanskem stanju. Tožnica namreč navaja, da bi naj prišlo v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, še pred izdajo odločbe prvostopenjskega organa o vpisu novega stalnega prebivališča v register stalnega prebivalstva na naslov CSD C., do nepravilnosti. Slednje naj bi se nanašale na postopkovne kršitve (nepravilno vročanje uradnih pisanj) in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, torej tožnica v bistvu uveljavlja kršitve, katerih utemeljenosti (z ozirom na naravo predloga) upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.
ZEN člen 11, 11/1, 28, 28/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3.
parcelacija - stranka v postopku - zemljiškoknjižni lastnik - razpolagalni pravni posel - ureditev meje
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba v skladu z izrecno določbo prvega odstavka 11. člena ZEN kot stranke v postopkih, ki jih Geodetska uprava vodi na podlagi ZEN, šteti lastnike nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače.
S prejemom ponudbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča (torej predmetne nepremičnine) na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, je sklenjen pravni posel pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote; to neposredno in nedvoumno izhaja iz besedila tretjega odstavka 21. člena ZKZ. Vendar pa sklenitev tega pravnega posla sama po sebi še ne pomeni prenosa lastninske pravice, saj gre šele za zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravno pogodbo, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta prenos pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava.
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi ocene, ki jo je izdelala Komisija za oceno magistrske naloge, sestavljena iz treh strokovnih poročevalcev. Odločitev Senata fakultete torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožnice predloženega magistrskega dela, odločitev o zavrnitvi le-te pa predstavlja del postopka ocenjevanja, ki je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi, zavrnitev magistrske naloge pa tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Gre namreč za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti magistrski naziv, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti magistrsko nalogo z vidika njenega prispevka k znanosti, in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožnici, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičenci - odklonitev delovnih obveznosti - odklonitev ponudbe
Če je ugotovljeno, da nihče od prekupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Res je sicer, da vezanost upravnega organa na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava ni absolutna, vendar to ne pomeni, da lahko toženka kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišče v upravnem sporu, saj bi bila taka razlaga ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi v nasprotju z načelom pravne države.
Tožnik je v skladu s 5. členom ZGas že poklicni gasilec in ne le kandidat. Zato je treba pri presoji, ali izpolnjuje tudi pogoje za poveljnika ali operativnega vodjo, upoštevati zgolj peti odstavek 13. člena ZGas.
Sodišče kot nesporno ugotavlja, da je po zakonu v diskrecijski pravici generalnega direktorja policije, ali bo v taksativno naštetih primerih iz prve do šeste alineje prvega odstavka 61. člena ZODPol policistu odvzel pravico izvajati policijska pooblastila.
Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani odločbi poleg navedbe predpisa, na katerega je oprl svojo odločitev (prvi odstavek 61. člena ZODPol), pojasnil tudi razloge, na podlagi katerih je utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje navedeni predpis, odločil tako, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 8. 2015 izhaja, da gospodarski objekt meri 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, do vmesne lege 4.90 m in do čopa 7.20 m, etažnosti pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Iz zapisnika izhaja tudi, da je pritličje objekta starejše, kamnite izvedbe, podstrešje pa je leseno, z vgrajenimi okni, streha je dvokapnica s čopom na vzhodni in zahodni strani, pokrita z novo opečno kritino, s smerjo slemena V-Z. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da izvedba del, pomeni poseg v konstrukcijske elemente gospodarskega poslopja, torej gre za rekonstrukcijo objekta (v nasprotju z deli, dovoljenimi v odločbi UE C.). Ker v zadevi ni sporno, da si tožnik za sporen poseg, v skladu z določbo 3. člena ZGO-1, ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, ki narekuje uporabo določbe 152. člena ZGO-1.
oglaševanje na območju državnih cest - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste
Toženka bi z izdajo soglasja v situaciji, ko so preostali objekti za oglaševanje že postavljeni, ne glede na to, ali so zakoniti ali ne, dodatni objekt, čeprav postavljen na podlagi soglasja, pa bi prometno varnost poslabšal, očitno ravnala v nasprotju z zakonom.
Ni sporno, da so ponudbo pravočasno sprejeli in vložili zahtevo za odobritev pravnega posla tožnica ter C.C. in D.C., niti da je tožnica uveljavljala obstoj predkupnega upravičenja, sporno pa je, ali je organ utemeljeno zavrnil odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalkama in tožnico zaradi kasnejše prodaje dela nepremičnin na dražbi v izvršilnem postopku. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - stranski udeleženec - zakonec
V postopku postavitve pod skrbništvo tožnik nima položaja stranke v ožjem smislu (42. člen ZUP) in da svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku v svojstvu stranskega udeleženca (43. člen ZUP) ne more utemeljevati z interesom osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zato tožnik ne more uspeti z navedbo, da je njegov pravni interes v tem, da se za skrbnika postavi osebo, ki bo objektivno in nepristransko zastopala interese varovanke, saj to ni njegov oseben temveč varovankin pravni interes.
Drugače pa velja za tožnikovo sklicevanje na položaj ter pravice in dolžnosti, ki jih ima kot zakonec osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Zaradi značilne osebne narave oziroma osebne povezanosti kot temeljnega elementa pravnih razmerji med zakoncema po presoji sodišča postavitev skrbnika enemu od njiju nedvomno posega v navedeno pravno razmerje in s tem v pravice in obveznosti drugega zakonca, kot jih opredeljuje zakon. Zato zakoncu osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da v postopku postavitve pod skrbništvo kot stranski udeleženec v obsegu varstva svojih pravic podaja izjave in v posledici tega uveljavlja pravna sredstva.