ZBPP člen 24. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZIZ člen 23, 62.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - verodostojna listina - ugovor - pravdni postopek - odločanje o isti stvari
Medtem ko je tožnica s prošnjo z dne 22. 2. 2018 želela BPP za vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, je s prošnjo z dne 19. 10. 2018 želela BPP za zastopanje v pravdnem postopku, kjer se obravnava zahtevek na vračilo posojenega denarja. To pomeni, da prošnja za dodelitev BPP z dne 19. 10. 2018 po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno z odločbo Bpp 95/2018. Zato bi morala toženka o predmetni prošnji odločiti po vsebini in ugotavljati, ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP.
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. URS člen 14, 43. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 21, 39, 47, 52. Konvencija o pravicah invalidov člen 20.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočno razsojena stvar - volilna evidenca - pravo EU - vpis v volilni imenik
Pravica iz člena 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah v povezavi s členom 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah ter 29. člena MKPI ni absolutna pravica, ampak jo je v skladu z določbo člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah mogoče omejiti, če je to predpisano z zakonom in je spoštovana bistvena vsebina pravice, če je omejitev potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija in če so omejitve potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih, pri čemer je v konkretnem primeru važno tudi, da so omejitve za vse državljane EU enake. Tak razlog za omejitev je nepravdno sodišče v zadevi N 124/2011 ugotovilo; ali je ta razlog nepravdno sodišče ugotovilo na pravilen način in v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pravom EU in MKPI, pa ni bilo stvar odločanja v upravnem postopku pred toženo stranko, niti ni to stvar presoje Upravnega sodišča v tem sporu.
Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa, ni pravilno. Odločba o priznanju statusa kmeta je namreč dekalratorne narave, zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - oporni zid - projektna dokumentacija
Sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi bila primerna metoda za ugotavljanje višine zidu tudi metoda, ki jo je uporabila inšpektorica, in sicer, da je preštela število zidakov, iz katerih je zgrajen zid, izmerila širino posameznega zidaka (iz obrazložitve odločbe je mogoče ugotoviti, kaj pomeni faktor 0,19 m), in višino zidu ugotovila z zmnožkom števila vrst zidakov in izmerjene širine posameznega zidaka. Posledično tudi ne more uspeti s tudi sicer povsem pavšalnim sklicevanjem na ustavne pravice, ki naj bi bile kršene z navedeno metodo ugotavljanja višine zidu.
V inšpekcijskih postopkih se ugotavlja skladnost gradnje s pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja (izreka) projektna dokumentacija kot del gradbenega dovoljenja pa je le strokovno tehnični pripomoček, ki ne more nadomestiti gradbenega dovoljenja oz. ga dopolniti ali nadomestiti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - obrazložitev odločbe
Načelo, da “plača povzročitelj obremenitve“ je eno od osnovnih načel okoljske politike EU.
Po določbi petega odstavka 157 a. člena ZVO-1 sicer lahko državna inšpekcija naloži odstranitev odpadkov, ki so nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, lastniku tega zemljišča, vendar se ta določba uporablja le v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan. Drugače ne izhaja niti iz ostalih določb ZVO-1.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni - vodno dovoljenje
Vodno dovoljenje, izdano na podlagi 25. člena ZV-1B, je posebno vodno dovoljenje, v katerem je treba v izreku določiti pogoje za izvajanje vodne pravice v skladu z določbami koncesijskih aktov in sklenjenih koncesijskih pogodb. Tožena stranka tako nima podlage, da bi z izpodbijano odločbo naložila kakršnekoli nove ali dodatne obveznosti, prav tako nima podlage, da bi spreminjala in omejevala pridobljene pravice tožeče stranke. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi lahko pomenila neustaven poseg v pridobljene pravice tožeče stranke oziroma v njena utemeljena pravna pričakovanja.
razlastitev - služnost - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če je zakonodajalec drugi odstavek 95. člena ZUreP-1 izrecno vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, drugačna razlaga, kot razlaga, kakršno je uporabila toženka, da od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan, ni mogoča.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenehanje koncesijske pogodbe - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Vprašanje prenehanja koncesijske pogodbe z odkupom je urejeno s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se ureja sporazumno, po volji pogodbneih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Tožnica bi za sporno tablo za oglaševanje, glede na območje njene postavitve, morala pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Ker takšnega soglasja ni pridobila, table ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, katerega gradnja se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
ZIL-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. ZUP člen 104, 104/1.
ugovor zoper registracijo znamke - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Gola trditev, ki ni oprta na noben dokaz oziroma ni taka, da je po naravi ne bi bilo mogoče dokazati, ne more zadoščati za sklepanje o skrbnosti toženkinega ravnanja.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 111. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 30, 31.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka
Prvostopenjski organ je z upravnim pregledom ugotovil, da 5 konj od prijavljenih 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, kar za tožnika niti ni sporno. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov.
sodnik - letni razpored - razporeditev - akt zoper katerega je možen upravni spor
Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v A. razporejena za obdobje od 11. 2. 2016 do 10. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 11. 2. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.
inšpekcijski ukrep gradbeništvo - nelegalna gradnja - jezik v postopku - uporaba slovenskega jezika v postopku - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Upravni organ ni izpolnil svoje dolžnosti, da stranko pouči o pravici uporabljati svoj jezik in spremljati postopek po tolmaču. Kršitev pravil uporabe jezika v postopku, pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
Slovenija odobri kot odbitek od davka od dohodka plačanega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v tujini, pri tem pa tak odbitek ne sme preseči zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po ZDoh-2 od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b. ZUP člen 213, 213/2, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - poklicni gasilci - poveljnik - izrek odločbe - izpolnjevanje pogojev
Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita), ker po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas.
ZBPP člen 11, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje finančnega pogoja - kmetijska zemljišča - namenska raba nepremičnine - katastrski dohodek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnik je tožničin partner, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.
tujec - dovolitev zadrževanja - načelo nevračanja - varna izvorna država - pravni interes - stranka
Tožnik lahko izkaže takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Srbija zanj ni varna izvorna država. Tega pa tožnik po presoji sodišča le z golimi in neizkazanimi ter dokazno nepodprtimi trditvami, "da je kršitev načela nevračanja podana že zato, ker ima vse svoje socialne vezi v Sloveniji, saj ni bil na Kosovu od svojega 6 leta dalje in da je presplošna presoja organa, da je Srbija varna izvorna država", ni storil.
Tožnikove udeležbe ni treba nujno zagotoviti v postopku pred Upravno enoto Ljubljana zaradi vložene prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, saj v upravnem postopku ne nastopa kot stranka niti ne zatrjuje, da bi zahteval udeležbo, zaradi česar v tem delu niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena Zakona o tujcih.