status vojnega veterana - status pristopnika iz jla v to - zavrženje vloge - upravna zadeva
Glede na to, da je tožnik s svojo zahtevo z dne 16. 4. 2018, ki jo je upravni organ prejel 17. 4. 2018, izrecno zahteval priznanje statusa prestopnika iz JLA v oborožene sile Republike Slovenije, nato pa s pritožbo zoper izpodbijani sklep ponovno zahteval, naj se mu izda potrdilo o prestopu, pri čemer sedaj v tožbi ponovno in izrecno navaja, da je bila ta njegova zahteva brez podlage izenačena z zahtevkom za priznanje statusa vojnega veterana, namesto da bi se obravnavala kot ločen zahtevek in ločen upravni postopek, po presoji sodišča ni osnove za interpretacijo, da je tožnik po vsebini s svojo zahtevo dejansko uveljavljal status vojnega veterana. Tožnikovo zahtevo je torej treba presojati takšno, kot je bila vložena: kot zahtevo za priznanje statusa prestopnika iz JLA v oborožene sile Republike Slovenije.
napačna uporaba materialnega prava - podelitev radijskih frekvenc - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje veljavnosti odločbe - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence
O razmerju med podaljšanjem ODRF (54. člen ZEKom-1) in spreminjanjem ODRF (57. člen ZEKom-1) je sodišče v svoji praksi že pojasnilo naslednje. Postopek v primeru podaljšanja ODRF na predlog njenega imetnika je določen v 54. členu ZEKom-1 kot poseben upravni postopek. Iz primerjave prvega in petega odstavka 54. člena ZEKom-1 v zvezi z 51. členom ZEKom-1 (vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) in 57. člena ZEKom-1 je razvidno, da sta v teh dveh členih določena dva različna upravna postopka. Toženka lahko namreč na podlagi postopka iz 54. člena ZEKom-1 izda novo ODRF le z vsebinsko isto pravico, ki bi se sicer iztekla z določenim datumom. Poseg v materialni del ODRF, tj. njeno spremembo, pa toženki omogoča postopek, določen v 57. členu ZEKom-1, v skladu s katerim lahko toženka spremeni ODRF po uradni dolžnosti ali na predlog njenega imetnika. Okoliščine in pogoji, predpisani v 54. členu ZEKom-1 za podaljšanje ODRF, so drugačni kot v primeru, ko se ODRF v skladu s 57. členom ZEKom-1 lahko spremeni in se izda nova ODRF, ki je drugačna od prejšnje in s katero se prejšnja odločba razveljavi.
Iz tega sledi, da v konkretnem primeru spreminjanje ODRF po uradni dolžnosti, ki med drugim od toženke terja tudi ustrezno obrazložitev (konkretno katere okoliščine so razlog za spremenjene pogoje iz ODRF in iz katerih razlogov je do njih prišlo ter je terjalo spreminjanje ODRF) in pomeni poseganje v pravnomočno urejeno razmerje, po vsebini ni združljivo s sočasnim podaljševanjem ODRF.
Toženka je v nasprotju z ZEKom-1 združila postopek podaljšanja ODRF, ki ga je sprožil tožnik z vložitvijo ustreznega predloga (kar ni sporno), in postopek spremembe ODRF po uradni dolžnosti oziroma o obojem odločala hkrati.
Konkretno postopanje toženke ni zakonito, ker se pri podaljšanju ODRF v smislu 54. člena ZEKom-1 spremeni le obdobje veljavnosti oziroma mora toženka izdati novo ODRF z vsebinsko isto pravico, ki bi se sicer iztekla z določenim datumom. Podaljšanje je vezano na ustrezno vlogo imetnika – na predlog za podaljšanje (prvi odstavek 54. člena ZEKom-1), torej je vsekakor v dispoziciji imetnika.
Pri spreminjanju ODRF v smislu 57. člena ZEKom-1 pa velja povsem drugače, in sicer lahko toženka poseže tudi v preostali del vsebine ODRF ter izda novo – drugačno ODRF. Zakon tudi izrecno predvideva, da pri spreminjanju ODRF toženka prejšnjo razveljavi (peti odstavek 57. člena ZEKom-1). Gre za dva ločena postopka, ki zasledujeta drugačne cilje.
Vendar pa okoliščine, ki so pomembne v zvezi s časovno veljavnostjo ODRF (53. člen ZEKom-1) in njenim podaljševanjem ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pri podaljšanju (54. člen ZEKom-1), niso odločilne pri spreminjanju ODRF po uradni dolžnosti (57. člen ZEKom-1).
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pooblaščenec - vročanje - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - nepravilna vročitev
Poziv z dne 9. 11. 2016 ni bil vročen tožniku, saj ni bil vročen enemu izmed njegovih pooblaščencev, ampak Centru Ž.. Zaradi neveljavno opravljene vročitve pa enomesečni rok za predložitev zahtevanih dokazil ni začel teči.
ZDT-1 člen 6, 28, 30, 30/5, 33, 33/2, 37,. ZSS člen 18, 18/6, 21a, 27. URS člen 14, 22, 23, 49, 49/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 35, 36. ZUP člen 81, 81/2, 82, 82/6. ZPP člen 127.
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - postopek imenovanja - sodna pristojnost - obrazloženost odločbe - pravica do izjave - akt o imenovanju - mnenje državnotožilskega sveta - merila za izbiro - zapisnik - varstvo javnega interesa
ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem.
Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zveze med ZDT-1 in ZSSvet (vključno s prehodnimi določbami) v tem smislu, da bi se tudi za Dts smiselno uporabljale določbe o pravnih sredstvih po ZSSvet. Zato za obravnavani primer velja, da je po 21.a členu ZSS v zvezi z osmim odstavkom 37. člena ZDt-1 za obravnavo tožbe tožeče stranke pristojno Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče.
Ker tožeča stranka ne utemeljuje niti ne zatrjuje, da iz razlogov, ki niso v sferi njene svobodne izbire, ni mogla kandidirati za mesto dodeljene ali premeščene tožilke za delo na VDT RS, ki ga je opravljala prizadeta stranka v tem upravnem sporu kot višja državna tožilka na VDT RS, upoštevanje dosedanjega dela izbrane (imenovane) kandidatke na VDT RS v razpisnem postopku ni diskriminatorno ali arbitrarno, ampak ima lahko povsem razumno (objektivno in zato opravičeno) podlago. Kajti v skladu z namenom zakonodajalca bi bilo sploh zaželeno, da se razvrstitev po vrstnem redu in izbira kandidatk opravi na podlagi konkretnih potreb oziroma značilnosti razpisanega delavnega mesta in aktualnega stanja in strokovnih prioritet na predmetnem tožilstvu tako da pristojni organ zakonske kriterije oziroma podzakonska merila upošteva zlasti v povezavi z značilnostmi dela, ki ga bo opravljala kandidatka in aktualnih potreb na predmetnem tožilstvu, ne pa da zavrnitev kandidata temelji zgolj na abstraktni primerjavi delovnih sposobnosti, strokovnega znanja, opravljenega dela pri izvrševanju funkcije sposobnosti ustnega in pisnega izražanja sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja, osebnih lastnosti in socialnih veščin.
žrtev vojnega nasilja - begunec - priznanje statusa - otrok
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec je potrebno dokazati okoliščino, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem, ki se je izvajalo na ozemlju Slovenije v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945. Neposredni povod za odločitev za zapustitev območja Slovenije mora biti neposredno nasilje okupatorja nad osebo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Nasilje mora biti dokazano in izvajano neposredno proti staršem oziroma staršu s katerimi otrok živi.
Tožnikove prejete fakture dobaviteljev kažejo, da je bil tožnik kupec mobilnih telefonov, in sicer so mu bile fakture izdane na način, da je bila na njih navedena njegova ID za DDV številka in ob sklicevanju na znotrajskupnostno davka prosto dobavo po 6a členu nemškega zakona, ki ureja davek na dodano vrednost. Tako je tožnik s posredovanjem svoje slovenske ID za DDV nemškemu dobavitelju dosegel, da mu v Nemčiji DDV ni bil zaračunan. Na svojih izhodnih fakturah tožnik DDV ravno tako ni obračunal, a se je pri tem skliceval na mehanizem obrnjene davčne obveznosti, in sicer za storitve.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - izvor premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina
Glede na določbe petega, zlasti pa šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, je v primeru, če davčni organ ugotovi premoženje neznanega izvora, dokazno breme na davčnem zavezancu. Davčni zavezanec je tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki in dokazili, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 336/2013). Ker je določen vir prirasta premoženja in porabe tožnika ostal deloma nepojasnjen, se ugotovljena razlika utemeljeno obdavči na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Za oceno verjetne davčne osnove je davčni organ uporabil indirektno metodo neto vrednosti premoženja. Pri indirektni metodi neto vrednosti premoženja je pomembna zgolj neto vrednost premoženja na začetku obravnavanega obdobja (vrednost premoženja zmanjšana za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja) in na koncu tega obdobja. Razlika v višini premoženja na koncu obravnavanega obdobja (sprememba neto vrednosti premoženja) predstavlja davčno osnovo, ki pa se zmanjša le za davčno priznane vire. K ugotovljeni spremembi neto vrednosti premoženja se prištejejo porabljena sredstva, vendar le tista, ki ne povečujejo premoženja ali zmanjšujejo obveznosti, hkrati pa se odštejejo dohodki, od katerih se davki ne plačujejo in dohodki, ki so bili obdavčeni.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - nastanek davčne obveznosti - svaštvo - pastorek
Predmet obdavčitve z davkom na dediščine in darila je praviloma vsakršna dediščina, razen tiste, ki je po določbah ZDDD davka oproščena. Tako je po določbah 9. člena ZDDD davka izrecno oproščena dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda (1. točka prvega odstavka) ter z njimi izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti (drugi odstavek istega člena). Izven navedenih kategorij zavezancev oprostitve po citiranih določbah 9. člena ni mogoče priznati. Pa tudi širiti navedenih kategorij ni mogoče, saj gre pri citirani določbi za oprostitev davka in s tem za določbo, ki zahteva restriktivno (zožujočo) razlago. Zato tožnice, ki nima več položaja pastorke, ni mogoče uvrstiti med naštete izjeme in zato se jo v izpodbijani odločbi v razmerju do zapustnice pravilno obravnava kot zavezanko za davek na dediščine in darila iz točke c) 8. člena ZDDD, to je kot „drugo osebo“.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 10. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - predobravnavni narok - narok za izrek kazenske sankcije - obvezna razlaga odvetniške tarife
Iz tar. št. 10 OT je razvidno, da se odmeri nagrada za zagovor ali zastopanje na predobravnavnem naroku, na naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. OT torej ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Izrecne določbe, da se več narokov ali dejanj opravljenih istega dne, šteje za enoten narok, v tej tarifni številki ni.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220.
naknaden obračun uvoznih carinskih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - potrdilo o poreklu blaga - dobrovernost - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Na podlagi člena 220(2)(b) CZS se naknadna vknjižba ne opravi, če znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo. Kot to po presoji sodišča pravilno navajata prvostopenjski in pritožbeni organ so predhodno navedeni trije pogoji predpisani kumulativno. Že če ni izkazan eden od navedenih pogojev, pride do naknadne vknjižbe zakonsko dolgovanih dajatev. Po presoji sodišča je finančni organ pravilno ugotovil, da v predmetni zadevi ne gre za situacijo iz 220(2)(b) CZS.
Že ugotovitev, da v zadevi ni bilo napake carinskih organov po presoji sodišča narekuje odločitev, da se naknadna vknjižba ne opusti. V danem primeru pa tožnik tudi ni izkazal, da je ravnal v dobri veri, kar sta pravilno pojasnila prvostopenjski in drugostopenjski organ.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - nastanek davčne obveznosti - svaštvo - pastorek
Po določbah 9. člena ZDDD je davka izrecno oproščena dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda (1. točka prvega odstavka) ter z njimi izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti (drugi odstavek istega člena). Izven navedenih kategorij zavezancev torej oprostitve po citiranih določbah 9. člena ni mogoče priznati. Pa tudi širiti navedenih kategorij ni mogoče, saj gre pri citirani določbi za oprostitev davka in s tem za določbo, ki zahteva restriktivno (zožujočo) razlago.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
Tožnik ni izpolnil svojih obveznosti iz carinskega postopka 42 in ni z verodostojnimi listinami izkazal, da je bilo predmetno blago dejansko odpeljano iz Slovenije v drugo državo članico k prejemniku, katerega ID številko za DDV je navedel. S tem pa ni izpolnil zakonsko določenih pogojev za oprostitev plačila DDV iz carinskega postopka 42 (1. točka 46. člena ZDDV-1). Posledično je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju nastala podlaga za naknaden obračun DDV (razviden na straneh 18 in 19 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg navedenega iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo objektivne okoliščine na strani tožnika (indici) na podlagi katerih finančni organ tožniku utemeljeno očita, da bi moral vedeti (malomarnost), da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo utajo davka ter da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi utajo preprečil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Do tega vprašanja se je sodišče že večkrat opredelilo.
davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - oddajanje premoženja v najem - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - premoženje zavezanca
Davčni zavezanec mora za odpis in delni odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati tako pogoj glede nizkih mesečnih dohodkov na družinskega člana, kot tudi pogoj, da nima premoženja, iz katerega bi bilo davčno obveznost mogoče izpolniti. V konkretnem primeru ni sporno, da živi tožnica sama v gospodinjstvu, in da je višina njenega mesečnega dohodka 247,50 EUR. Iz navedenega izhaja, da je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da je prvi pogoj za delni odpis in odpis davčnega dolga, t.j. dohodkovni kriterij, izpolnjen. Vendar pa ni izpolnjen drugi pogoj, ki se nanaša na tožničin premoženjski kriterij. V zvezi s slednjem pa tožnica ne nasprotuje ugotovitvi davčnega organa, da je lastnica stanovanja v Ljubljani in tudi večih parcel v k. o...
Prvostopenjski organ je tako pravilno ugotovil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpis davčnega dolga.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pri uporabi 11. člena ZBPP je potrebno namreč upoštevati "ratio legis" ZBPP. Kot dan vložitve prošnje je po presoji sodišča tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi tožena stranka imela dejansko možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP ter o njej odločala pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi tožena stranka lahko storila šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejela in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
dohodnina - plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila - pravna praznina - zakonska analogija - privilegij - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Davčni organ prve stopnj bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
Preverba vseh okoliščin uvoza in pridobitev dodatnih podatkov pri izvoznikih, sta na deklarantu, torej tožniku, še toliko bolj, kolikor obstajajo kakšni razlogi za sum ali druge okoliščine, ki narekujejo povečano opreznost. Ravno deklarant ima neposredno možnost preverjanja vseh okoliščin, zato je prvenstveno na deklarantu tudi zavrnitev sprejema mandata, kolikor ni gotov v vse okoliščine, saj v nasprotnem primeru nosi odgovornost. Tožnik bi moral preveriti vse okoliščine uvoza in pridobiti dodatne podatke pri izvoznikih v vsakem primeru. Informativni dokument o uporabi členov 220(2)(b) in 239 Carinskega zakonika Skupnosti, na katerega se sklicuje tožnik, jasno izpostavlja, da je pri presoji, ali bi zavezanec za plačilo lahko odkril napako, kolikor je do napake prišlo, treba poleg same vrste napake upoštevati tudi poklicne izkušnje zavezanca in stopnjo njegove skrbnosti.
ZGos člen 12. Pravilnik o določitvi podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2006) člen 3, 4. ZUP člen 144, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšani obratovalni čas - obrazložitev odločbe - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Iz določb Odloka o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost jasno izhaja, da mora prvostopenjski organ, še preden izda odločbo o podaljšanem obratovalnem času, pridobiti mnenje KS. Utemeljeno je namreč pričakovati, da prav KS dobro pozna okoliščine na območju, ki jih mora toženka upoštevati pri odločanju, (tudi) v smislu uporabe meril iz 4. člena Odloka. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato že iz tega razloga izpodbijane odločbe ni mogoče potrditi kot pravilne in zakonite.