javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - premoženjski pogoj - vrednost premoženja prosilca
Tožnica, ki se ni strinjala z vrednostjo, ugotovljeno v poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, je imela možnost predlagati izvedbo kakšnih drugih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost premoženja, ki je v njeni (so)lasti.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22, 22/1, 22/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - točkovanje - kriteriji - bivanje v neprimernem stanovanju - vhod z dvorišča - ogled stanovanja - seznanitev z rezultatom točkovanja
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razvidno iz zapisnika in ki je bilo podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja ni mogla doseči.
Po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore.
Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni obvezen. Okoliščina, da ogled ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za odpravo izpodbijane odločbe. Pač pa bi morala biti tožnica še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je tožnici dalo možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.
SZ-1 člen 50, 125. SPZ člen 118, 118/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe
Tožbo je vložila le tožnica kot upravnica zgradbe, zato sodišče ne more šteti, da so tožbo vložili tudi etažni lastniki. Zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 118. člena SPZ in 50. člena SZ-1 pa upravnika ne pooblašča da v svojem imenu vlaga tožbe za zaščito interesov etažnih lastnikov.
Vprašanje soglasja za morebitno odstranitev keramičnih ploščic zaradi izvršitve odrejenih ukrepov ni predmet inšpekcijskega ukrepanja, poleg tega pa to vprašanje tudi ne vpliva na pravni položaj upravnika.
izbris iz registra upravnikov stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - etažna lastnina
Etažni lastniki vsake večstanovanjske stavbe sami odločajo ne le o določitvi upravnika, temveč tudi o odstopu od pogodbe o opravljanju upravniških storitev (60. člen SZ-1) in s tem ne posegajo v pravice etažnih lastnikov drugih večstanovanjskih stavb, s katerimi imajo skupne dele.
Tožena stranka je pri opredelitvi prednostnih prosilcev določila dodatni pogoj, in sicer, da bo pri točkovanju kriterija „invalidi in družine z invalidnim članom“ upoštevala le invalide I. kategorije. Po presoji sodišča navedeni pogoj ni v nasprotju s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki omogoča najemodajalcem, da predpišejo še dodatne pogoje, pogoj pa tudi ni diskriminatoren.
Upravni organ bi moral, če je menil, da predloženo potrdilo ne ustreza določilu 17. točke razdelka 6.4. Predložitev listinskih dokazil, pozvati tožnico k dopolnitvi vloge in šele če vloga ne bi bila po pozivu ustrezno dopolnjena, bi lahko njeno vlogo obravnaval, kot da ni uveljavljala dodatnih točk.
ZNSVZ člen 26d, 26e. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
prvo reševanje stanovanjskega problema - javni poziv - odločanje po skrajšanem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je odločal po skrajšanem postopku, saj naj bi bilo dejansko stanje mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, oziroma na podlagi dejstev, ki so bila organu znana. Pri tem pa organ zgolj pavšalno navaja, da je predložena prodajna pogodba neustrezna. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da so med strankama sporne okoliščine, ki bistveno vplivajo na odločitev in sicer ali gre v danem primeru za stanovanjski objekt, katerega površinski normativ ustreza normativu za tričlansko družino, opredeljenemu v Pravilniku iz 87. člena SZ-1 ter normativu iz predmetnega javnega poziva. Navedene okoliščine v postopku niso bile v zadostni meri presojene, saj tožnik v postopku ves čas navaja, da gre za starejši stanovanjski objekt, ki ima ustrezno uporabno površino, o čemer bi se prvostopenjski organ lahko prepričal z ogledom. Tako v danem primeru niso bili podani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da neprofitnega stanovanja ne more dobiti v najem oseba, ki že pri prejšnjem najemu oz. uporabi ni poravnala svojih obveznosti, in oseba, ki ne plačuje obveznosti za občinsko stanovanje, ki ga nezakonito zaseda.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica do svobodne izbire prebivališča - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve
Pristojni organ za BPP je glede vprašanja ustavnosti (pod)zakonske ureditve sam sprejel vsebinski zaključek (da se v pravico do svobodne izbire prebivališča z izpodbijano odločbo ne posega) ter na tej podlagi ocenil zadevo kot očitno nerazumno. S tem se je postavil v vlogo sodišča, kar pa ni njegova naloga. Njegova naloga je, da oceni razumnost zadeve po kriterijih iz ZBPP.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - zahteva za sklenitev pogodbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dopis tožene stranke oziroma pojasnilo, zoper katerega bi tudi sicer bila tožba vložena prepozno, če bi ga sodišče obravnavalo kot upravno odločbo, ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, ker s spornim dopisom tožena stranka ni odločala o pravicah oziroma pravnih koristih tožeče stranke do dodelitve nepovratnih sredstev za rešitev njenega stanovanjskega vprašanja. O tej pravici je že bilo odločeno z upravno odločbo z dne 22. 4. 2009. Tožeča stranka lahko izpolnitev obveznosti iz navedene odločbe, pod pogoji, ki so določeni v 173. členu SZ-1 in ZUP, uveljavlja samo v postopku upravne izvršbe.
Inšpektor stanovanjske inšpekcije je po določbah 94. člena ZVKSES pristojen vedno, kadar gre za prodajo stanovanj potrošnikom. Da gre v konkretnem primeru za prodajo stanovanj, sledi iz splošnih pogojev prodaje in iz prodajne pogodbe, pa tudi iz javnih evidenc. Drugačne tožbene navedbe, po katerih naj bi tožeča stranka sklepala prodajne pogodbe za apartmajsko turistični objekt oziroma za apartmaje, so v nasprotju s podatki spisov. Glede na nesporno ugotovitev, da v času odločanja še ni bilo izdano ustrezno gradbeno dovoljenje (za stanovanjski objekt), kar je eden od pogojev za sklenitev prodajne pogodbe, pa obstaja tudi podlaga za to, da je inšpektor v konkretnem primeru ukrepal ter na podlagi četrtega odstavka 94. člena ZVKSES izdal izpodbijano odločbo, s katero je prepovedal tako prodajo kot oglaševanje stanovanj na zadevni lokaciji.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski upravni organ pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa jih je vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi jih (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno. Izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, je treba presojati z vidika družine kot celote.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - sodelovanje upravnika v postopku
Specialna procesna določba iz 2. odstavka 125. člena SZ-1 določa, da mora inšpekcijski organ dati upravniku možnost, da se izjavi o razlogih za izdajo odločbe pred njeno izdajo in to je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno, česar tožnik ne zanika. Dejstvo, da je pobudo za inšpekcijski postopek dal upravnik in da ob priložnosti ogleda ni podal pripomb, ker se je strinjal z inšpekcijskim postopkom, ne pomeni, da je bila določba 2. odstavka 125. člena SZ-1 kakor koli kršena.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.
SZ-1 člen 87. Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem poglavje 2, točka 2.2.
javni razpis - oddaja neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - zaposlitev prosilca
Neutemeljen je ugovor, da razpisni pogoj zaposlenosti izpolnjuje tožničin mož, saj javni razpis izrecno zahteva, da mora z zaposlitvijo povezan pogoj izpolnjevati prosilec osebno.
Tožnik se je na poziv organa odzval in svojo vlogo dopolnil v določenem roku, zato sodišče ne more soglašati s pomanjkljivo obrazložitvijo v izpodbijani odločbi, v kateri razlog za zavrženje temelji (samo) na ugotovitvi, da tožnik prijave v predpisanem roku 15 dni ni dopolnil. Takšna presoja sodišča temelji tudi na ugotovitvi, da je poziv za dopolnitev vloge v 1. in 2. točki zelo nejasen in da tožnik ni razumel, zakaj kljub predložitvi odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ni izkazal vseh v letu 2009 prejetih dohodkov in prejemkov. Zato bi organ moral tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge ali v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti vse za odločitev pomembne okoliščine, tudi tiste, ki se nanašajo na predložitev listin iz 1. in 2. alinee prvega odstavka 19. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
ZNSVS člen 26a, 26a/2, 26č, 26č/2, 26e. SZ-1 člen 10.
javni poziv - javni poziv za dodelitev subvencije - subvencije mladim družinam - pogoji za dodelitev subvencije - gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo zidanice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zakonodajalec pogoja pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni vezal na pojem „stanovanja“ in zato z argumentom, s katerim je upravni organ zavrnil vlogo tožnika, tega ne bi smel storiti, ampak bi moral upravni organ pri izdaji odločbe uporabiti 10. člen SZ-1. Tega določila pa upravna organa na prvi in drugi stopnji nista uporabila. Kajti z vidika 10. člena SZ-1, ki ureja pojem primernega stanovanja, izhaja, da bi tožnik moral - poleg tega, kar je v postopku izkazoval, to je, da je reševal prvo stanovanjsko vprašanje s tem, ko v predmetnem objektu z določeno razporeditvijo prostorov in površine živi z družino, plačuje davke, da imajo na navedenem naslovu člani družine dovoljenje za stalno prebivanje, da geodetska uprava predmetno nepremičnino vodi v evidenci kot stanovanjsko hišo, da je po Zakonu o evidentiranju nepremičnin kot dejanska raba določena stanovanjska raba – izkazati tudi, da ima uporabno dovoljenje in da objekt ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena SZ-1.
ZVKSES člen 5, 5/1, 5/1-3, 5/2, 8, 8/1, 8/3, 8/4. SPZ člen 108, 109.
ukrep stanovanjskega inšpektorja - prepoved oglaševanja in sklepanja pogodb - stavba z več posameznimi deli - prodaja posameznega dela stavbe - določitev splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa - naknadna sprememba gradbenega dovoljenja
Tožeča stranka za posamezne dele stavbe, zgrajene na podlagi spremembe gradbenega dovoljenja, ni določila splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa, pogoji iz 1. odstavka 5. člena ZVKSES pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.
stanovanjski inšpektor - izvršitev inšpekcijske odločbe - pristojni organ - razveljavljen 127. člen SZ-1.
V obravnavani zadevi, v kateri je med drugim sporno, ali so tožniki izpolnili svojo obveznost, do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, zato se glede vprašanja pristojnosti organa, ki je izdal izpodbijani sklep, 127. člen SZ-1 ne sme uporabiti.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - vročitev inšpekcijske odločbe upravniku večstanovanjske stavbe - upravnik večstanovanjske stavbe kot pooblaščenec lastnikov
Organ prve stopnje je postopal pravilno, ko je sklep o dovolitvi izvršbe vročil upravniku stavbe, ki je bil vpisan v register upravnikov na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku. Takšna vročitev je v skladu z določbo 2. odstavka 48. člena ZS-1.