pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko ni preverjal ne načina ne pravilnosti odpovedi pogodbe dosedanjemu upravniku, tj. tožniku, kot tudi ne veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev, sklenjene z družbo A. d.o.o., saj je to v pristojnosti sodišča v pravdnem postopku in ne upravnega organa, ki je pristojen za vpis v register. Pri tem na drugačno odločitev v postopku ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je med pritožbenim postopkom prišlo do (ponovne) spremembe, in sicer preklica odpovedi tožniku kot upravniku ter odpovedi pogodbe o opravljanju družbi A. d.o.o., saj je organ odločil o zadevi na podlagi vloge in listin, ki jih je prejel.
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica v tožbi ne navaja, koliko točk konkretno bi ji po njenem mnenju morala po posamezni točkovalni postavki priznati toženka. Prav tako tudi ne navaja določno, da bi ji bilo priznano premajhno doseženo število točk po katerikoli posamezni točkovalni postavki, niti ne izpodbija po posameznih postavkah konkretno prejetega števila točk. Pač pa posplošeno opisuje kot neprimerne oziroma utesnjujoče svoje stanovanjske razmere v sedanjem stanovanju, za kar je prejela 10 točk, kar je med stranka nesporno in tega tožnica konkretno niti ne izpodbija v tožbi. Dodatno je tožnica glede na tedaj izkazane zdravstvene težave svoje družine prejela 80 točko po postavki „II. Socialne in zdravstvene razmere - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ (točka 7.1.) in tudi v tej zvezi tožnica konkretno ne izpodbija doseženega števila točk, niti določno ne navaja, koliko točk bi ji konkretno še šlo, pa ji ne bi bile priznane s strani toženke.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4, 17.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - razpisni pogoji - udeležba na prejšnjih razpisih
Tožnica je leta 2012 dobila v najem neprofitno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, ki ga je vrnila, kot sama navaja zato, ker je bilo preveliko in predrago. Ta podatek je prvostopenjskemu organu narekoval uporabo 3.3.4. točke Javnega razpisa, ki izrecno določa, da se po kriteriju uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah ne točkujejo tisti upravičenci, ki jim je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem upravičencem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je drugostopenjski upravni organ sprejel drugačno odločitev od prvostopenjskega organa zaradi novih dejstev, ki jih je tožnica navedla v pritožbi. Pri tem pa niti ni navedel, katera so ta dejstva in kako vplivajo odločitev, predvsem pa ni obrazložil, na katerih dejstvih temelji njegova ugotovitev, da je tožnica dosegla 430 točk, ki je sporna.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član - vnuk
Tožnica tudi v primeru, da stanovanje ne bi bilo predmet denacionalizacije (ob predpostavki: - da bi ji imetnica stanovanjske pravice s pisno privolitvijo prepustila pravico do odkupa; - oziroma bi prejšnja imetnica stanovanjske pravice umrla pred opravljeno izbiro (sklenitev najemne pogodbe ali odkup)), ne bila ožji družinski član v smislu določb SZ/91, ki bi lahko za stanovanje sklenil kupoprodajno pogodbo, zato se tudi v obravnavanem postopku na tak status, ki bi ji šel po določbah SZ/91 in iz katerega bi izhajala pravica do sredstev (ni pa tudi ožji družinski član po 11. členu SZ-1), kot podlaga za to upravičenje, ne more sklicevati.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - prebivanje v stanovanju
Prebivanja v stanovanju v smislu 175.a člena SZ-1 tožnik ne more izkazati zgolj s prijavo stalnega prebivališča na naslovu (bivšega) hišniškega stanovanja, ob nespornih naslednjih dejstvih: da so etažni lastniki – po podatkih spisa od leta 2010 – od tožnika zahtevali tudi izpraznitev stanovanja ter da so etažni lastniki, upravnik in tožnik kot uporabnik stanovanja 7. 2. 2013 podpisali izvensodno poravnavo, na podlagi katere je tožnik moral stanovanje izprazniti najkasneje do 30. 4. 2013, izpraznil pa ga je nato 15. 3. 2013 ter ga predal upravniku, in tako v stanovanju od tedaj več ne biva.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika
Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju niso predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik izbriše iz registra.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
Pravilnik javnega stanovanjskega sklada ni bil objavljen, zato ga ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice
SZ je vstopil v veljavo dne 19. 10. 1991. Po presoji sodišča je imel upravni organ v izvedenem dokaznem postopku dovolj podlage za zaključek, da tožnik na ta dan ni bil imetnik stanovanjske pravice ali prejšnji imetnik začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju in tudi na ta dan v hišniškem stanovanju ni prebival. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev upravičenosti izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev zavrnjena.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlog - zloraba pravic z namernim zavajanjem uradne osebe
Sodišče pritrjuje toženki, da gre pri navajanju neresničnih podatkov lahko za nedovoljeno dejanje, ki povzroči ničnost odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Vendar pa mora biti v tem primeru izkazano, da je prav zaradi navajanja neresničnih podatkov stranke organ odločil drugače, kot bi odločil, če bi navedla resnične podatke.
Vročitev odločbe na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP ne pomeni izključitve dolžnosti organa druge stopnje, da v zvezi z vloženo pritožbo najprej preizkusi podanost formalnih pogojev za vsebinsko odločanje. Drugostopni organ je pravilno postopal po 246. členu ZUP in vloženo pritožbo preizkusil tudi v okviru dovoljenosti.
Stari upravnik ima položaj pasivne stranke v postopku, ki se nanaša njegov izbris iz registra. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Ker gre zgolj za vpis v register, se tožnik ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka kot na razloge, ki mu na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 zagotavljajo status stranskega udeleženca v postopku. Tožnik v zvezi z določbo 167. člena SZ-1 ni navedel nobenega od položajev, ki bi ga opravičevali do sodelovanja v postopku oziroma izkazovali, da ima lahko v tem postopku svoj pravni interes, zato pritožbe ni vložil kot upravičena oseba ter jo je bilo treba zavreči.
izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis v register - deklaratoren vpis - publicitetni učinek
Pri vpisu v register gre za dekleratoren vpis, ki ima zgolj publicitetni učinek, zato je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra omejen na (formalno) presojo vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu predložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določata SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb; ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Drugačna razlaga namena registra in učinkov vpisa v ta register ter drugačna razlaga obsega presoje pravnih dejstev pri vpisu oziroma izbrisu iz registra bi po mnenju sodišča nasprotovala osnovni ureditvi razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obrazložitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP. Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je kršila pravila postopka.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prepoved odločanja v škodo pritožnika - izrek odločbe - kršitev pravil postopka
Po ZUP je sprememba odločbe v škodo pritožnika možna le, če so podani razlogi za: odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, za izredno razveljavitev odločbe zaradi nujnih ukrepov in za ničnost odločbe. Drugostopni organ je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka in je že iz tega razloga odločba nezakonita in jo je treba odpraviti. V 3. točki izreka (s katero je spremenil odločitev prvostopnega organa in sam odločil) je navedel ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - ocena zdravstvenih razmer - ocena socialnih razmer - število članov gospodinjstva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Odločitvi o tem, da se mu točke za bivanje v neprimernem stanovanju ne priznajo, tožnik v tožbi ne ugovarja. Nepravilnosti v zvezi s točkovanjem oziroma ocenjevanjem zdravstvenih razmer pa sodišče ni našlo.
Socialne razmere, konkretno število članov gospodinjstva oziroma dodeljeno število točk iz tega naslova, ni pravilno ocenjeno. Sporna ostaja mladoletnost B.B. in s tem nadaljnji pogoj za dodelitev zahtevanih 30 točk. B.B. je bila ob oddaji vloge mladoletna, na podlagi Splošnih določb Javnega razpisa se pri obravnavanju vloge praviloma upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Izrecno je določeno, da se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Izjema so spremembe glede ožjih družinskih članov prosilca, kar pa ne vključuje kakršnihkoli sprememb, saj se izjeme razlagajo ozko. Poleg tega gre lahko le za spremembe, ki se nanašajo na ožje družinske člane prosilca. Da bi bila presoja okoliščin v tej smeri opravljena, pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Zato ostaja izpodbijana odločba v tem delu vsaj ne dovolj obrazložena, če že ne nepravilna oziroma neskladna s pogoji Pravilnika in razpisa.
Določitev upravnika in tudi izbira drugega upravnika je odvisna od volje etažnih lastnikov večstanovanjskih stavbe. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat etažnih lastnikov za upravljanje večstanovanjske stavbe. Pravni učinek vpisa v register je zgolj publiciteten in služi kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec za upravljanje večstanovanjske stavbe.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Osnovna ureditev razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ je pogodbena in temelji na (so)lastniških pravicah etažnih lastnikov na posameznih in skupnih delih stavbe.
Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato tožnica kot stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Tožnica kot stari upravnik pa lahko svoje pravice, ki izhajajo iz civilnopravnega pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki (npr. neveljavnost odpovedi pogodbe o upravljanju), varuje v pravdnem postopku.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj nepovratna gotovinska in kreditna sredstva - hišniška dela - prekinitev delovnega razmerja
Ker tožnik ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za pridobitev upravičenj po materialnih določbah, sodišče preostalih razlogov izpodbijane odločbe za zavrnitev tožnikovega zahtevka, ne bo obravnavalo, saj je že ugotovitev o neopravljanju hišniških del tožnika v času uveljavitve SZ oziroma prenehanje opravljanja hišniških del pred uveljavitvijo SZ iz razlogov, ki so na strani tožnika, zadostna podlaga za utemeljeno zavrnitev njegovega zahtevka.
imenovanje upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratoren vpis
Pogodba o opravljanju storitev upravljanja ni akt, s katerim je bil upravnik imenovan, ampak podlago za imenovanje predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.