Vložnik mora izpolnjevati pogoje za izplačilo sredstev do odločitve toženke o vprašanju upravičenosti do izplačila nadomestila. Ker je toženka ob odločanju ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja obstoja overjene kupoprodajne pogodbe za stanovanje, je lahko tožnikovo zahtevo za izplačilo sredstev zavrnila.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. SZ-1 člen 167, 167/1.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov stavb - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje zahteve - lastnost stranke v postopku
Prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - zamenjava upravnika - izbris iz registra upravnikov stavb - vpis v register upravnikovih stavb - pravni učinek vpisa v register - odpoved pogodbe - deklaratorni vpis
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Zaradi narave vpisa v register je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra zato omejeno zgolj na (formalno presojo) vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu priložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določa SZ-1 in Pravilnik, in ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register.
nepovratna državna sredstva - upravni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku določenem v 144. členu ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Ti določbi namreč nalagata organu, da da pred izdajo odločbe stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.
Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - upravni postopek - dopis - upravni akt
Ker tožena stranka o tožničinem zahtevku ni izdala upravnega akta z vsemi sestavinami iz 210. člena ZUP, izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti in je zaradi navedenega nezakonit.
upravljanje večstanovanjskih stavb - upravnik - vpis v register upravnikov stavb - pogoji za vpis v register
Podlago za imenovanje upravnika predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih celotne stavbe. Za imenovanje upravnika zato ni dovolj večina po posameznih vhodih, saj to ni kvalificirana večina, kot jo zahteva SZ-1, saj je kvalificirana večina le soglasje večine na celotni stavbi.
SZ-1 člen 124, 125, 125/1. ZUP člen 7, 7/3, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - načelo sorazmernosti - javni interes na stanovanjskem področju - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - fasada - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ ni ustrezno utemeljil uporabe materialnopravne podlage. Prvostopna odločba ne vsebuje obrazložitve subsumbcije dejanskega stanja pod ustrezno pravno normo. Upoštevaje v konkretnem primeru relevantni prvi odstavek 125. člena SZ-1 inšpekcijski organ z odločbo odredi izvedbo del pod dvema pogojema: (1.) če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb, ki jih s pravilnikom predpiše minister, to je Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, ter če (2.) niso primerni za normalno rabo. Prvostopna odločba ne navaja nobenih razlogov glede tega, da fasada ni vzdrževana po normativih, kot jih določa pravilnik, niti ne navaja teh normativov, zaradi česar ni mogoče presoditi, ali je odločba zakonita. Okoliščina, da skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi po pravilniku, je prvi pogoj za to, da lahko inšpekcijski organ ukrepa po določbah 125. člena SZ-1. Ob splošnem sklicevanju na mnenje B. d. o. o. ter druge dokaze prvostopenjski organ tudi ni substancirano pojasnil konkretnih razlogov za potrebo po sanaciji celotne stavbe v javnem interesu (124. člen SZ-1), ob tem, ko naj bi zidna plesen nastajala le v posameznih stanovanjih (torej kaj šteje za vsebino javnega interesa glede na obravnavani primer).
Prvostopenjski organ ni obrazloženo utemeljil svojega stališča, zakaj naj bi bila možnost sanacije tudi v notranjosti samih stanovanj, torej kjer je to potrebno, vprašljiva in manj učinkovita. Tako ni mogoče preveriti, ali je bilo v zadostni meri spoštovano načelo sorazmernosti.
V obravnavani zadevi je glede tega, komu bo mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zadeva, ki je v pristojnosti sodišča. Vendar pa tu ne gre za takšno predhodno vprašanje, da bi organ o tem odločal v upravnem postopku. Gre predvsem za to, ali je toženka pravilno ugotovila, da za otroka (začasno) skrbi njegova mati in ne tožnik. Sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena, da mladoletni otrok, ki ga je tožnik vpisal na vlogo, dejansko živi pri materi, pravilna ter je posledično pravilna uvrstitev tožnika na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe ter glede na njegov dohodek na listo A oziroma na podlisto A2.
SZ-1 člen 3, 4, 4/2, 5, 6, 173. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 10. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - stanovanjska enota - stanovanje - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - izplačilo nepovratnih državnih sredstev - absolutna kršitev določb postopka
Na podlagi prvega odstavka 10. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je stanovanje zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora ali dela prostora, namenjenega bivanju, spanju, pripravljanju hrane, uživanju hrane in osebni higieni. Da s strani tožnika kupljena soba nima delov prostora, namenjenega za naštete funkcije, ter da je zato ni mogoče (glede na funkcionalno naravo opredelitve stanovanja v 4. členu SZ-1) šteti za stanovanje, iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bil možen preizkus zavrnitve zahteve.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo, da najprej preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, pri čemer je eden od formalnih pogojev tudi dovoljenost pritožbe, pri čemer gre za avtonomno pravico organa druge stopnje, da o tem odloča, ki ni vezana na predhodno odločitev organa prve stopnje. To torej pomeni, da tudi če je organ prve stopnje menil, da je tožeča stranka lahko stranski udeleženec upravnega postopka in je to izkazal s tem, da ji je na njeno zahtevo vročil odločbo, to še ne pomeni, da ne bi mogel drugostopenjski organ neodvisno od tega presojati, ali je tožeča stranka res lahko stranski udeleženec tega postopka in pri tem zavzeti drugačno stališče.
Tožnik ne more biti stranka v obravnavanem postopku in ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svojih pravnih koristi. V postopku vpisa ima novi upravnik kot zakonsko upravičen predlagatelj vpisa položaj aktivne stranke tako v delu postopka, ki se nanaša na njegov vpis, kot tudi v delu postopka, ki se nanaša na izbris starega upravnika. Stari upravnik pa ima položaj (pasivne) stranke v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra.
V obravnavani zadevi je o pravici tožeče stranke odločal drugostopenjski organ, to je o njeni pravici do pritožbe. Sodišče je zato po vsebini obravnavalo tožbo zoper drugostopenjski akt, ki jo je zavrnilo. Ob taki procesni situaciji pa prvostopenjski akt ni upravni akt, s katerim je bilo po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko ni preverjal ne načina ne pravilnosti odpovedi pogodbe dosedanjemu upravniku, tj. tožniku, kot tudi ne veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev, sklenjene z družbo A. d.o.o., saj je to v pristojnosti sodišča v pravdnem postopku in ne upravnega organa, ki je pristojen za vpis v register. Pri tem na drugačno odločitev v postopku ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je med pritožbenim postopkom prišlo do (ponovne) spremembe, in sicer preklica odpovedi tožniku kot upravniku ter odpovedi pogodbe o opravljanju družbi A. d.o.o., saj je organ odločil o zadevi na podlagi vloge in listin, ki jih je prejel.
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica v tožbi ne navaja, koliko točk konkretno bi ji po njenem mnenju morala po posamezni točkovalni postavki priznati toženka. Prav tako tudi ne navaja določno, da bi ji bilo priznano premajhno doseženo število točk po katerikoli posamezni točkovalni postavki, niti ne izpodbija po posameznih postavkah konkretno prejetega števila točk. Pač pa posplošeno opisuje kot neprimerne oziroma utesnjujoče svoje stanovanjske razmere v sedanjem stanovanju, za kar je prejela 10 točk, kar je med stranka nesporno in tega tožnica konkretno niti ne izpodbija v tožbi. Dodatno je tožnica glede na tedaj izkazane zdravstvene težave svoje družine prejela 80 točko po postavki „II. Socialne in zdravstvene razmere - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ (točka 7.1.) in tudi v tej zvezi tožnica konkretno ne izpodbija doseženega števila točk, niti določno ne navaja, koliko točk bi ji konkretno še šlo, pa ji ne bi bile priznane s strani toženke.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4, 17.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - razpisni pogoji - udeležba na prejšnjih razpisih
Tožnica je leta 2012 dobila v najem neprofitno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, ki ga je vrnila, kot sama navaja zato, ker je bilo preveliko in predrago. Ta podatek je prvostopenjskemu organu narekoval uporabo 3.3.4. točke Javnega razpisa, ki izrecno določa, da se po kriteriju uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah ne točkujejo tisti upravičenci, ki jim je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem upravičencem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je drugostopenjski upravni organ sprejel drugačno odločitev od prvostopenjskega organa zaradi novih dejstev, ki jih je tožnica navedla v pritožbi. Pri tem pa niti ni navedel, katera so ta dejstva in kako vplivajo odločitev, predvsem pa ni obrazložil, na katerih dejstvih temelji njegova ugotovitev, da je tožnica dosegla 430 točk, ki je sporna.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član - vnuk
Tožnica tudi v primeru, da stanovanje ne bi bilo predmet denacionalizacije (ob predpostavki: - da bi ji imetnica stanovanjske pravice s pisno privolitvijo prepustila pravico do odkupa; - oziroma bi prejšnja imetnica stanovanjske pravice umrla pred opravljeno izbiro (sklenitev najemne pogodbe ali odkup)), ne bila ožji družinski član v smislu določb SZ/91, ki bi lahko za stanovanje sklenil kupoprodajno pogodbo, zato se tudi v obravnavanem postopku na tak status, ki bi ji šel po določbah SZ/91 in iz katerega bi izhajala pravica do sredstev (ni pa tudi ožji družinski član po 11. členu SZ-1), kot podlaga za to upravičenje, ne more sklicevati.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - prebivanje v stanovanju
Prebivanja v stanovanju v smislu 175.a člena SZ-1 tožnik ne more izkazati zgolj s prijavo stalnega prebivališča na naslovu (bivšega) hišniškega stanovanja, ob nespornih naslednjih dejstvih: da so etažni lastniki – po podatkih spisa od leta 2010 – od tožnika zahtevali tudi izpraznitev stanovanja ter da so etažni lastniki, upravnik in tožnik kot uporabnik stanovanja 7. 2. 2013 podpisali izvensodno poravnavo, na podlagi katere je tožnik moral stanovanje izprazniti najkasneje do 30. 4. 2013, izpraznil pa ga je nato 15. 3. 2013 ter ga predal upravniku, in tako v stanovanju od tedaj več ne biva.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika
Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju niso predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik izbriše iz registra.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.