SZ-1 člen 87/5, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 12, 30/3. ZUP člen 2, 224. Uredba o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (2004) člen 15.
Toženka je pravilno štela, da že iz predpisov izhaja, da se ob ugotovitvi, da najemnik ni več upravičen do neprofitne najemnine, istočasno določi višina tržne najemnine, ki jo mora najemnik plačati s trenutkom, ko je ugotovljeno, da ni več upravičen do neprofitne najemnine. Ker se najemnina plačuje mesečno, je edina logična odločitev taka, kot izhaja tudi iz 15. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, torej da jo je najemnik dolžan plačati s prvim naslednjim mesecem, ko je bila odločba izdana.
Ker Javni razpis temelji na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da sta oba organa pravilno štela, da je tožnica prijavo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj 2016 - lista A in B, oddala 25. 4. 2016, torej po zaključku javnega razpisa. Razpisni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka. Prav tako je materialni (prekluzivni) rok nepodaljšivi rok, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je zamuda tega roka povzročila izgubo pravice, v konkretnem primeru možnost uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
SZ-1 člen 89. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22. ZUS-1 člen 20, 52.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - izpolnjevanje pogojev - tožbena novota
Tožnica je neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.)
Tožnica svoj pravni interes zatrjuje, ko trdi, da skladno z najemno pogodbo živi v nepremičnini s svojimi otroki, najemnik pa da tam ne živi več, sama pa da tudi plačuje najemnino, zato bi dvig le-te prizadel ravno njen pravni interes, saj da ima nizke osebne dohodke. Upoštevaje spoznanja pravne doktrine o tem, kaj pravni interes je in kaj pravni interes ni, sodišče glede na te tožničine trditve sodi, da dejansko tožnica ne zatrjuje prizadetosti svojega pravnega interesa, temveč prizadetost svojih dejanskih in ekonomskih koristi. Po navedbah tožbe namreč tožnica kot uporabnica po najemni pogodbi živi v stanovanju, ki ga najema nekdo drug, s komer je tožnica še vedno poročena, ne živi pa več s to osebo, pri čemer sama plačuje najemnino za to stanovanje, zato ima interes, da se le-ta ne poviša. Če bi sodišče tožničini izpodbojni tožbi ugodilo, to tožničinega pravnega položaja v ničemer ne bi spremenilo, saj bi še naprej bila zgolj uporabnica, ne pa najemnica sporne nepremičnine, in še vedno bi (ali pa ne) najemnino zanjo plačevala po svoji lastni presoji, ne pa ker bi bila k temu pravnoformalno zavezana.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. Zakon o prijavi prebivališča člen 5, 5/1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.
upravni postopek - nejasna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ z navedeno tožničino vlogo ni imel ustrezne podlage za izdajo vsebinske upravne odločbe. Iz vloge namreč ni mogoče brez dvoma zaključiti, ali tožnica od toženke zahteva odločitev o prijavi prebivališča tožničinega moža, ali zahteva sklenitev aneksa k najemni pogodbi zaradi spremembe števila oseb, ki uporabljajo stanovanje, ali morebiti prosi za izdajo soglasja lastnika stanovanja za prijavo bivališča ali (še) kaj drugega. Prvostopenjski organ je, ne da bi pred tem razčistil, kakšen je pravni zahtevek tožnice (kakšna je točno njegova vsebina in pravna narava), v upravnem postopku izdal izpodbijano odločbo, s katero je odločil, da se zahtevi tožnice ne ugodi in se "ne dovoli ponovne prijave" tožničinega moža na omenjenem naslovu. Pri tem niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ ni navedel pravne podlage za to, da je postopal oziroma izdal odločbo v upravnem postopku.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 4. ZUP člen 238.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji za prijavitelja - dopolnitev nepopolne vloge - dokazila o izpolnjevanju pogojev
Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 16, 18, 125, 125/1. SPZ člen 105, 105/4. ZUS-1 člen 20. ZUP člen 42, 42/2. ZPP člen 76, 76/3. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - terasa - vzrok za nastanek škode - stranka v postopku - učinkovanje odločbe
Po določilu 125. člena SZ-1 vzrok, zaradi katerega stanovanje in stanovanjska stavba kot celota nista v dobrem stanju in s tem za izrek inšpekcijskega ukrepa, ni relevanten.
Če inšpektor ugotovi, da skupni deli stavbe niso usposobljeni za normalno rabo, po 125. členu SZ-1 odredi, katera dela je potrebno izvesti in določi primeren rok za izvedbo. Inšpektor torej ne ugotavlja, kako si lastniki delijo stroške in v odločbi ne odloči o tem, v kakšnih deležih bo kateri od lastnikov financiral popravilo.
Postopek po 125. členu SZ-1 vpliva na skupnost in ne na posameznika, zato se tej skupnosti tj. vsem etažnim lastnikom v objektu v tem primeru priznava lastnost stranke. Odločba lahko učinkuje zoper vsakokratne lastnike posamičnih delov samo, če se tudi nanaša na vsakokratne etažne lastnike. Odločba bi bila neizvršljiva ravno v primeru, če bi bili v njej poimensko navedeni, po tem pa bi prišlo do spremembe lastnika posamičnega dela in s tem tudi do spremembe solastnika na pripadajočih skupnih delih.
javni razpis - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje pogojev - nepopolna vloga
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnika. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani, kar poudarja tudi toženka in kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev.
ZUP člen 238. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - ožji družinski član - dolžnost preživljanja - dohodek gospodinjstva - hišniško stanovanje - bivanje v neprimernem stanovanju
Ni podlage za to, da bi se tožnikova družina upoštevala kot tričlanska. Tožnikov sin je namreč star 38 let in zaposlen, kar pomeni, da dolžnosti njegovega preživljanja ni in da ga zato po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. Sodišče sicer ne dvomi, da pomaga očetu - tožniku skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mater, vendar pa skrb za družinskega člana v razpisu ni predvidena kot okoliščina, ki bi vplivala na opredelitev družinskega člana in je zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ter dodeliti zahtevanih točk. Se pa bolezen oziroma invalidnost družinskega člana upošteva kot posebna postavka pri točkovanju in je bila kot takšna upoštevana tudi v konkretnem primeru. Ravno tako pa že na podlagi kriterijev iz razpisa ni bilo mogoče upoštevati bivanja v hišniškem stanovanju, saj se po vseh treh postavkah, ki se nanašajo na tovrstno bivališče, zahteva, da uporabnik hišniškega stanovanja opravlja hišniška ali temu sorodna dela.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere - zdravniško potrdilo
Komisijski ogled je bil po podatkih spisov opravljen, pri tem pa ugotovljeno, da vlaga ni prisotna. To je vse, kar izhaja iz zapisnika o ogledu, ki se nahaja v spisih, pri čemer naj bi po tožnikovih navedbah ogled trajal le tri minute in ne da bi si komisija ogledala vse prostore v stanovanju, v katerih je po trditvah v tožbi in pred tem že v pritožbi in v izjavi, ki jo je dal tožnik na poziv za dopolnitev vloge, vidna vlaga, zlasti v kuhinji in v predsobi. Da bi bili s strani komisije pregledani vsi prostori v stanovanju, pa iz zapisnika ni razvidno. Ravno tako ni razvidno, koliko časa je trajal ogled, kar pomeni, da tožnikovih ugovorov, ki jih je dal v zvezi z ogledom, ni mogoče preveriti. Odgovora na tožnikove ugovore v zvezi z ogledom tudi ni najti v odločbi o pritožbi in v odgovoru na tožbo, kar vse pri sodišču vzbuja dvom v korektnost opravljenega ogleda in s tem v relevantnost ugotovitve, ki jo vsebuje zapisnik in na kateri sloni izpodbijana odločitev. Poleg tega je tožnik naknadno, že po ogledu, vendar pred izdajo odločbe prve stopnje, predložil tudi zapisnik o točkovanju in izvedensko mnenje, s katerima dokazuje vlago v stanovanju. O predloženih listinah se organ prve stopnje ne izreče.
V obravnavanem primeru ni spora o tem, da je tožnikov sin ob prijavi na javni razpis dopolnil 26 let in da je zaposlen in da torej po predpisih, na katere se pravilno sklicujeta oba pristojna organa, tožnikova dolžnost, da sina preživlja, ni podana. Poleg tega je v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v zadostni meri pojasnjeno, kdo se po pogojih razpisa šteje, poleg zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, med druge ožje družinske člane prosilca. Po točki I.3. so to družinski člani, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, v opombi k tej točki pa je navedeno, kdo sodi med njih, in ko gre za otroke, so to "otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi iz teh razlogov podaljšalo".
Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3. alinee prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj, ker je najemno pogodbo za stanovanje na naslovu ... podpisala 5. 12. 2016, torej ni bila najemnica neprofitnega stanovanja vsaj 2 leti.
upravljanje večstanovanjske stavbe - upravnik - vpis v register upravnikov stavb - stvarna pristojnost za vodenje registra
Naloga vodenja registra upravnikov stavb je državna pristojnost, ki jo (praviloma) izvaja upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma stanovanjska stavba – oziroma prenesena državna pristojnost, če jo izvaja organ mestne občine.
SZ-1 v drugem odstavku 161. člena med drugim določa, da register upravnikov stavb vodi upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba, oziroma organ mestne občine. V tretjem odstavku 161. člena pa je določeno, da se lahko vodenje registra upravnikov stavb prenese na posamezno lokalno skupnost, če želi to opravljati in je za to usposobljena.
Pristojnost za izvajanje upravnih nalog je izključno zakonska materija, kar pomeni, da se s podzakonskim aktom lokalne skupnosti samostojno, izven okvirov zakonov, ne sme urejati. Pristojnost na podlagi tretjega odstavka 161. člena SZ-1 bi na posamezno lokalno skupnost morala prenesti neposredno država s splošnim aktom. Občinski odlok tako v nobenem primeru ne bi mogel določiti pristojnost vodenja registra upravnikov v smislu tretjega odstavka 161. člena SZ-1.
Tožnica je, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in ni sporno, državljanka Republike Makedonije, torej ni državljanka Republike Slovenije niti državljanka druge države članice EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To pomeni, da ne izpolnjuje zakonskega pogoja (87. člen SZ-1), zaradi česar je bila njena vloga za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja utemeljeno zavrnjena. Izpodbijana odločitev po presoji sodišča ne pomeni kršitve katere z Ustavo ali z zavezujočimi mednarodnopravnimi akti varovanih človekovih pravic.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - etažna lastnina - skupni del stavbe - fasada - soglasje etažnih lastnikov za poseg
Opredelitve pojmov loža, zid, fasadna obloga, fasada, po mnenju sodišča ne dajejo podlage za opredelitev, da so stene lože hkrati fasada ter da so stene (balkonske) lože zunanji ovoj stavbe in glede na to fasada. Ker po presoji sodišča upravna organa nista pravilno zaključila o posegu tožnika v fasado kot skupni del stavbe, se sodišče (tudi) ne strinja, da bi določba 126.a člena SZ-1 predstavljala podlago za odreditev tožniku pridobitve potrebnih soglasij drugih etažnih lastnikov ali odstranitve klimatske naprave.
Prvostopenjski organ tožniku nepravilno ni dal možnosti izjave v smislu 9. člena ZUP. Po mnenju sodišča bi organ zadostil navedeni zakonski določbi v primeru, da bi tožnika v dopisu, ki mu ga je poslal, (najprej) seznanil s tem, da zoper njega vodi postopek v smislu 126.a člena SZ-1. Ob tem ko tožnika s tem ni seznanil, tako po presoji sodišča ni (bilo) jasno, da s pozivom organ tožniku (tudi) daje možnost izjave o odločilnih dejstvih pred odločitvijo v zadevi. Zato zaradi tega tožnik tudi ne bi smel trpeti neugodnih pravnih posledic.
SZ-1 člen 173, 173/3, 175a, 175a/2. SZ člen 128, 128/2.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - kršitev materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po razlagi določbe 175.a člena SZ-1, kot jo zastopa tudi Vrhovno sodišče, velja za vse kategorije upravičencev (razvrščene v štiri kategorije, opredeljene v štirih alinejah), da morajo izpolnjevati tudi pogoja, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ (leta 1991) ter da v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175.a člena SZ-1, kar je treba razlagati kot čas vložitve zahteve.
V postopku za priznanje pravic (tudi) prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju je treba (tudi) ugotavljati obstoj okoliščin iz drugega odstavka 128. člena SZ v povezavi s 60. členom ZSR/82.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju
Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prenos najemnega razmerja - prijava stalnega prebivališča - uporabnik stanovanja
V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka v stanovanju bivala skupaj z najemnikom tega stanovanja, prav tako pa ni sporno, da v tem stanovanju ne ona, ne sin, nista imela prijavljenega stalnega prebivališča, niti v najemni pogodbi nista bila navedena kot uporabnika stanovanja. Ker so pogoji za prenos najemnega razmerja po smrti najemnika določeni kumulativno, samo dejansko bivanje ni zadoščalo za ugoditev vlogi za prenos najemnega razmerja z dne 5. 10. 2015, kar pomeni, da vlogi tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi, zato je bila odklonitev soglasja za prenos najemne pogodbe na izvenzakonsko partnerico pokojnega najemnika pravilna in na zakonu utemeljena.