vpis v register upravnikov stavb - obnova postopka - pravni interes - stranka v postopku
Družba A. d.o.o. je vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb predlagala na podlagi pogodbe o upravljanju upravniških storitev, torej je predlog za vpis vložila upravičena oseba. Te lastnosti pa tožnik nima, niti nima lastnosti, ki jo določba 1. odstavka 167. člena SZ-1 določa za drugega upravičenega predlagatelja vpisa, to je predsednika skupnosti lastnikov. Iz navedenega razloga tožnik ne more utemeljiti pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka.
Ker je pravica do nadomestila iz 173. člena ZS-1 vezana na prejšnjega imetnika stanovanjske pravice (prvi odstavek tega člena), bi morala tožeča stranka, da bi lahko bila uspešna pri uveljavljanju svojega zahtevka za dodelitev nadomestila, le to dokazati.
V primeru, ko se v upravnem postopku postavi vprašanje obstoja pravnega razmerja, o katerem je sicer pristojno odločati sodišče, stranki tega razmerja pa nista tudi stranki upravnega postopka, po mnenju sodišča ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti tega razmerja. Zato v konkretnem primeru upravni organ ne bi mogel obstoja stanovanjske pravice ugotavljati v upravnem postopku kot predhodno vprašanje oziroma ni bil dolžan prekinjati postopka in tožečo stranko napotiti na pravdni postopek za ugotovitev obstoja stanovanjske pravice. Tožeča stranka bi to pravico morala dokazati po 140. členu ZUP, po pravilih o dokaznem bremenu.
ZUP člen 238, 238/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 4, 8.
javni razpis - prijava na javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kršitev določb upravnega postopka - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - uveljavljanje novega dejstva v pritožbi
V obravnavani zadevi je sporna neuvrstitev tožnika na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na prednostni listi upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe – varščine. Tožniku, ki je z vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem uveljavljal v okviru I. Stanovanjske razmere - stanovanjski status 1.1. (udeleženec razpisa brez stanovanja ali ki živi v prostorih za začasno bivanje oziroma drugih nestanovanjskih prostorih), je bil uveljavljani status tudi priznan ter je bil iz tega naslova točkovan z vsemi možnimi točkami. V okviru II. Socialne razmere - zdravstvene razmere (trajno obolenje mladoletnih otrok, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, točka 7.1.) je mogoče upoštevati le za enega otroka, saj je v vlogi za dodelitev stanovanja uveljavljal take okoliščine le za enega otroka. Za drugega otroka je take zdravstvene razmere prvič uveljavljal šele v pritožbi, kar pa ni mogoče, saj tako izhaja iz točke 7 Splošni pogoji predmetnega javnega razpisa: da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Uveljavljanje drugačnih razmer v pritožbi je novota, ki se presoja po 3. odstavku 238. člena ZUP.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1-2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - pogoj stalnega prebivališča prosilca
Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je pogojeval upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem s stalnim prebivališčem prosilca na območju, določenem v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
neprofitno stanovanje - podnajemnik - stanovanjske in socialne razmere prosilcev - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, je treba pri kriterijih utesnjenosti upoštevati vse osebe, ki souporabljajo del stanovanja, in ne le družinske člane tožeče stranke.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 21.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - splošni pogoji za upravičenost - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca
Prvostopenjski organ je pri ugotavljanju kriterijev upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče v dani situaciji upoštevati, in je tožnici določil maksimalno število točk, kot je bilo mogoče glede na dokumentacijo, ki jo je predložila tožnica, in glede na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti.
Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da tožnik do dneva, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, ni vedel, da bi moral predložiti dokazila za svojega sina, saj k temu ni bil pozvan, zato je to potrdilo predložil šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.
subvencija - subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - pogoji za dodelitev subvencije - prodajna pogodba - izročilna pogodba
Po določbi 26.e člena ZNSVS pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je treba navedeno določbo restriktivno tolmačiti. V danem primeru tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, na pravilnost izpodbijane odločbe nima vpliva.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 18.
javni razpis - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica na dan objave javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni imela začasnega bivališča v materinskem domu na območju E. in zato ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 5, 9, 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dohodek gospodinjstva - dobiček od prodaje vrednostnih papirjev
Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, po pogojih javnega razpisa iz dohodkov gospodinjstva ni izvzet. Obenem je po določbah ZDoh-2 kot dohodek iz kapitala nedvomno vir dohodnine, zato ni podlage za to, da se ga (kot dohodek) ne upošteva pri odločanju, oziroma, da se pri odločanju v razpisnem postopku ne upoštevajo dokazila, ki se predložijo v tej zvezi.
SZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 5, 11. ZUS-1 člen 64, 64/4.
ugotovitev statusa prostora - stanovanje - primerno stanovanje - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - pravni interes za vodenje upravnega postopka
Razlogov, zakaj je dal prednost namembnosti, ki bi izhajala iz morebitnega upravnega akta, v primerjavi z dejansko uporabo prostorov, upravni organ v obrazložitvi ni navedel, kar bi bilo nujno glede na stališče sodišča v prejšnji sodbi, da iz zakonske ureditve v SZ ne izhaja, da bi se za opredelitev prostorov kot stanovanja zahtevali akti pristojnih organov.
Ker se po določbi 1. odstavka 2. člena SZ prostori, ki so stanovanje, lahko nahajajo tudi v drugi (nestanovanjski) zgradbi, razumevanje stanovanja po SZ ni odvisno od namembnosti, ki jo za samo stavbo določa morebitna upravna odločba (gradbeno, uporabno dovoljenje). Prav tako za odločanje o statusu ne morejo biti relevantni podzakonski predpisi iz 11. člena SZ, ki so med drugim določali tehnične, higienske in ekološke standarde stanovanj in stanovanjskih hiš. Drugačno stališče – da je treba uporabiti podzakonske predpise, ki določajo minimalne tehnične pogoje za graditev stanovanj -, bi namreč pomenilo, da prostorov, za katere ob izgradnji ali preureditvi v stanovanje ni bilo dvoma, da so stanovanje, zaradi kasnejšega zviševanja standardov gradnje ni mogoče več šteti za stanovanje. Sodišče ob tem še poudarja, da pojem stanovanja ni enak standardu primernega stanovanja iz 5. člena SZ.
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. I Up 126/2000 z dne 19. 6. 2000 ima prizadeta stranka pravni interes za vodenje upravnega postopka le, če je vprašanje, ali so sporni prostori stanovanje ali ne, predhodno vprašanje v katerem od drugih postopkov.
uvrstitev na prednostno listo upravičencev na prejšnjih razpisih - javni razpis - prednostne kategorije prosilcev - stalno prebivališče - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Stalno prebivališče v smislu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je tisto, ki je kot stalno evidentirano v skladu z določbami ZPPreb - vpisano v register stalnega prebivalstva. Pogoj, da je prosilec vsaj dvakrat sodeloval na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstil na prednostno listo upravičencev, je vezan na status osebe v vlogi prosilca na prejšnjih razpisih in ne na njeno udeležbo v vlogi družinskega člana prosilca.
premija - nacionalna stanovanjska varčevalna shema
Tožnik je sedemkrat zamudil pri plačevanju pogodbenih mesečnih obrokov varčevanja glede na določila pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Posledica teh zamud je, da ni upravičen do premije, ki pripada varčevalcu v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, oziroma je prišlo do prekinitve pogodbe.
načelo enakosti pred zakonom - test arbitrarnosti - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prepoved diskriminacije
Šele ko državljan tretje države pridobi status rezidenta za daljši čas, pride v poštev prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, pa še takrat pod nadaljnjim pogojem, da gre za vprašanje pogojev prebivanja za državljana tretje države, ki uživa status rezidenta za daljši čas v drugih državah članicah, kot je tista, ki jim je dodelila ta status. Določilo 2. odstavka 14. člena Ustave je splošno pravno načelo, ki ga sodišče uporablja takrat, ko stranka uveljavlja diskriminacijo v zvezi s pravnim upravičenjem, ki ni temeljna človekova pravica v smislu 1. odstavka 14. člena Ustave. Po testu arbitrarnosti je tožnik upravičeno diskriminiran, če za to obstoji objektivna in upravičena podlaga, to pomeni, da mora (zakonodajalec in) tožena stranka bistveno enake primere obravnavati enako, bistveno neenake pa različno. Med državljani ne sme biti nedopustne diskriminacije v zvezi z možnostjo pridobitve neprofitnega stanovanja v najem, ni pa nedopustno razlikovanje glede pravice socialnega varstva med državljani Slovenije in državljani držav, ki niso članice Evropske unije. Splošno ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, ki se ne omejuje na državljane Republike Slovenije, ne more vplivati na drugačno sodno presojo v tem upravnem sporu, ker je ta določba tako splošna in pušča tolikšno polje proste presoje zakonodajalcu, da sodišče ni našlo razlogov, da bi postopek prekinilo po določilu 156. člena Ustave. Pravice iz Evropske socialne listine niso iztožljive pravice
Ker je predmet odločanja v zadevi odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu, je treba ta spor uvrstiti med spore iz "premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Odločanje po posameznem javnem razpisu zahteva določitev prekluzivnega roka za oddajo vlog, ki ga kot obvezen element vsebine javnega razpisa določa tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Zahtevek (v obravnavanem primeru vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja) lahko stranka spremeni le, če se sprememba opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja (133. člen ZUP). Sprememba dejanske podlage zahtevka pomeni drug, nov zahtevek. Kolikor prispe k organu po poteku prekluzivnega roka (v obravnavanem primeru po poteku roka za oddajo vlog), se zavrže.
Tožnica je v svoji vlogi navedla in izkazala, da ima stalno prebivališče v Mestni občini A, ter s predložitvijo potrdila Upravne enote A o stalnem prebivališču izkazala legitimacijo za prijavo na razpisu za najem neprofitnega stanovanja pri JSS MO A. V vlogi je pod postavko "stanovanjski status" tudi navedla, da živi pri starših, in kot dokaz, da živi pri materi v najemniškem stanovanju, v katerem so slabe stanovanjske razmere, predložila najemno pogodbo za stanovanje v C. Za to stanovanje tudi zatrjuje, da je za bivanje neprimerno, in iz tega naslova uveljavlja priznanje dodatnih točk. Ker tožnica za stanovanje, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ni predložila nobenih podatkov, za ta naslov tudi ni predložila dokazila, da stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti), kot je določeno v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, in tudi ni pojasnila, zakaj so bivanjski pogoji navedeni za stanovanje, ki ni na naslovu njenega stalnega prebivališča, je, po presoji sodišča v ponovnem postopku potrebno ugotoviti tudi, zakaj so podatki v tem delu med seboj neskladni in na kakšen način lahko to neskladje vpliva na dodelitev neprofitnega stanovanja, glede na določbe SZ-1, Pravilnika in Razpisa.
SZ-1 člen 87, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 3.
državljanstvo - neprofitno stanovanje
Ker je državljanstvo Republike Slovenije v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka, določeno med osnovnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ob ugotovitvi, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, prvostopni organ in tožena stranka, kljub izkazano težkim razmeram tožnika in njegove družine, zaradi vezanosti na zakon in podzakonski predpis, nista mogla (in smela) odločiti drugače, kot vlogo zavrniti.
SZ člen 56, 56/1, 56/3, 63a, 63a/3. ZUP člen 145, 146/2, 146/4, 237, 237/2, 237/3. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 4, 13.
neprofitna najemnina - znižanje neprofitne najemnine - povračilo stroškov kapitala lastnikom denacionalizacijskih stanovanj - pravica do udeležbe v postopku
Del stroškov kapitala se izračuna od vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše. Po 4. odstavku 146.
člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik
priložil zahtevi za povračilo stroškov iz 3. odstavka 63a. člena SZ zapisnike o ugotovitvi vrednosti
stanovanja, z datumom 22. 2. 2002, ki jih je sestavil sodni izvedenec D.D., ki pa jih prvostopni
organ ni upošteval, niti se ni do njih opredelil in tudi ni dopolnil postopka v smeri posebnega
ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP). Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopni organ
tožnikoma omogočil, da se izjavita o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila ugotovljena, o
predlogih in ponovnih dokazih in da sodelujeta pri izvedbi dokazov in navajata dejstva, ki utegnejo
vplivati na rešitev stvari in izpodbijata pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njunimi navedbami (2.
odstavek 146. člen ZUP), tega pa tudi tožena stranka ni sanirala. Za bistveno kršitev pravil
upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana
možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločitve (3. točka 2. odstavka