dopuščena revizija - javno povabilo - kriteriji - aktivna politika zaposlovanja - gospodarska družba - gospodarske družbe po ZGD - odvetniška dejavnost - neenaka obravnava - exceptio illegalis - ugoditev reviziji
Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni enake pogoje in jasna merila za vse. Vendar pa se to načelo nadalje odrazi tudi v zahtevi, da se v javnih razpisih (enako pa tudi v drugih tem podobnih postopkih dodeljevanja javnih sredstev) bistveno enaki položaji obravnavajo enako, če pa se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Elementi razlikovanja morajo torej biti utemeljeni na razumnih razlogih, kar velja tudi za pogoje, ki jih za pridobitev javnih sredstev določajo zakon, podzakonski predpis oziroma javni razpis, javno povabilo ali drug temu po pravni naravi enakovreden akt.
ZUTD člen 47, 47/1. URS člen 14, 22, 74. ZPP člen 367c, 367c/3.
aktivna politika zaposlovanja - javno povabilo - pravnoorganizacijska oblika - enaka obravnava - podjetništvo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali so kriteriji javnega povabila, ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), a vendarle v svojem bistvu opravljajo podobno dejavnost, enako plačujejo davke in prispevke, enako nosijo vse rizike in vse odgovornosti, diskriminatorni? Če je odgovor pritrdilen, ali to ne pomeni, da so takšni kriteriji v nasprotju z Ustavo, natančneje z njenim 74. členom, ki ureja podjetništvo, 22. členom, ki ureja enako varstvo pravic, in s 14. členom, ki ureja enakost pred zakonom? Če odgovor ni pritrdilen, kako se takšno razlikovanje potemtakem upraviči?
ZSRR-2 člen 1, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27/5. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 8, 8/2, 8/3.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče - razlaga določb zakona - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR-2, mora izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.
Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je po oceni Vrhovnega sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranje). Poleg tega je v petem odstavku 27. člena izrecno določeno, da obravnavana spodbuda za zaposlovanje ni združljiva s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. To pa kaže na to, da gre pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.
ZSRR-2 člen 1, 25, 25/1, 25/2, 26, 26/1, 26/1-2, 26/1-3, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27/5, 28. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 8, 8/2, 8/3.
zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - davčna olajšava za zaposlene delavce - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče - razlaga zakona - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavca, za katera je revident uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živita na problemskem območju.
Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju dela in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranje). Poleg tega je v petem odstavku 27. člena izrecno določeno, da obravnavana spodbuda za zaposlovanje ni združljiva s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. To pa kaže na to, da gre pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.
Sporno določbo je torej treba razlagati v skladu z zgoraj navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo "zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju" iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka sporne določbe uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju. Le če delodajalec zaposli delavca s tega območja, se bo stopnja brezposelnosti na tem območju znižala. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno razlago narekuje tudi eden izmed kriterijev za določitev problemskega območja (zadostno število prebivalcev, ki živi na tem območju).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00039488
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSRR-2 člen 27.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - dopuščena revizija - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje po 27. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) zadošča, da ima delodajalec sedež na problemskem območju in da na tem območju opravlja dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00038374
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSRR-2 člen 27.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - dopuščena revizija - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00034303
URS člen 22. ZIN člen 3, 3/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 5/7, 5/9, 19, 19/2. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 75, 75/2, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3.
dopuščena revizija - inšpekcijski postopek - poseben ugotovitveni postopek - zaposlovanje na črno - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - glavna obravnava v upravnem sporu - ustna obravnava v upravnem postopku - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dokazni postopek - zaslišanje priče - sodelovanje stranke v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranki v upravnem postopku ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju priče s postavljanjem vprašanj, izpodbijana odločba pa temelji na taki izpovedi, je sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in odpraviti navedeno kršitev postopka.
JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS00034875
URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUTD člen 47, 47/6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 40, 40/2. ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/1-2.
direktna revizija - pomembno pravno vprašanje - ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - način izvršitve ustavne odločbe - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja - zavrnitev revizije
Do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu.
Sodišče prve stopnje je sicer presojalo zakonitost navedenega pogoja na podlagi določb ZUTD, ki niti po mnenju Vrhovnega sodišča niti Ustavnega sodišča ne dajejo potrebnih vsebinskih meril za odločanje. Vendar pa odločitev o načinu izvršitve odločbe Ustavnega sodišča zaradi svoje pravne narave onemogoča nadaljnjo presojo skladnosti navedene določbe Javnega povabila z ZUTD in tako daje pravno podlago za odločitev v tej zadevi ob pravni fikciji (presuptio iuris in de iure), da je na navedeni pravni podlagi mogoča presoja zakonitosti izpodbijanega obvestila v tem upravnem sporu. Zato Vrhovno sodišče ob spoštovanju odločitve Ustavnega sodišča izhaja iz zakonitosti določitve navedenega pogoja, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje brez dvoma onemogoča drugačno odločitev v zadevi od tiste, ki jo je sprejela tožena stranka in potrdilo sodišče prve stopnje.
Ob odločitvi Ustavnega sodišča, po kateri je Javno povabilo zakonita pravna podlaga za odločitev v zadevi, vpogled v (zgolj) to pravno normo ne daje razlogov za sklepanje, da je sama nejasna ali nedoločna. O tem, da je nedoločnost zaradi siceršnje določitve tega postopka v 47. členu ZUTD in s tem povezanih odkazil na različne akte in pogoje treba kot neustavno odpraviti, pa je odločilo tudi Ustavno sodišče, vendar po njegovi izrecni odločitvi na ta primer ne vplivajo.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2007) člen 3, 5. ZZRZI-D člen 4. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP člen 222, 222/1.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - merila za določitev višine - skladnost uredbe z zakonom - rok za izdajo upravne odločbe v ponovljenem postopku
Dejansko število zaposlenih invalidov v posamezni dejavnosti ni merilo iz 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZRZI), ki bi ga morala upoštevati Ekonomsko socialni svet oziroma Vlada pri sprejemanju Uredbe o določitvi kvote o zaposlovanju invalidov, ampak je merilo vrsta dejavnosti. Gre za element, ki na strani delodajalcev vpliva na zmožnost zaposlovanja invalidov in s tem za okoliščino, ki jo je treba upoštevati pri vzpostavljanju pogojev za doseganje namena ZZRZI, ki je v povečanju zaposljivosti invalidov.
Rok za odločanje v ponovljenem upravnem postopku iz četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) dejansko predstavlja specialno ureditev roka za upravno odločanje, pogojeno z dejstvom dalj časa trajajočega postopka, ko je zadeva zaradi odločitve sodišča vrnjena v fazo, ko o zahtevku stranke oziroma njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi še ni bilo odločeno. V tem pogledu obravnavana določba ZUS-1 pomeni način skrajševanja postopka ponovnega odločanja glede na splošno določbo prvega odstavka 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri mora pristojni organ v primerih, ko je za odločitev potrebno izvesti poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-7, 68. ZDR člen 114, 114/1.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - odklonitveni razlog
Kljub temu, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga, tožnik sodnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal. S tem je izpolnjen razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD.
ZDR v drugem odstavku 114. člena izrecno določa, da posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo ne velja zgolj v primeru, če delavec minimalne pogoje za starostno pokojnino pridobi v času prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ne katerekoli druge pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, npr. pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 68. členu ZUTD.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - zelo hude posledice niso izkazane - zaposlovanje - samostojni podjetnik posameznik - pogodbena volja strank - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča
Iz jasnih določb 4. člena in drugega odstavka 13. člena ZDR-1 izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre torej za "prisilno" razmerje, ki se vzpostavi ipso lege, in volja pogodbenih strank pri tem ni odločilna.
Glede zelo hudih posledic revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic, ki bi jih izpodbijana odločba imela zanjo, saj za te svoje trditve ni predložila dokazov, druge zatrjevane posledice pa niso oziroma ne bodo nastale njej, temveč v izreku odločbe navedenim delavcem, če bodo sploh dejansko nastale.
ZUTD člen 47. URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavnost zakonske določbe
Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) ne vsebuje ne postopkovnih in ne materialnopravnih pravil (pogojev in meril), ki bi bila podlaga za odločanje o izboru delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja. Zato Vrhovno sodišče iz v zahtevi predstavljenih razlogov meni, da je 47. člen ZUTD protiustaven in v nasprotju z 2., 120. in 121. členom Ustave ter v povezavi z njimi tudi s 23. členom Ustave.
Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je Vrhovno sodišče revizijski postpek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenega člena. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00001078
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidentka ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti omenjenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Revidentka ni navedla, kakšna konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in ni navedla razlogov zakaj so te posledice zanjo hude, še manj pa je te hude posledice izkazala.
dovoljenost revizije - izvajanje evropske kohezijske politike - zaposlovanje - javni poziv - ponudbe - izpolnjevanje pogojev - pomembno pravno vprašanje
Vprašanja, ki jih revident navaja, so zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz 7. poglavja javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe) in določb Zakona o urejanju trga dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS4002448
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dopuščena revizija – zaposlovanje - odprtje novih delovnih mest - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev – dolžnost vrnitve – materialno pogodbeno pravo
Strinjanje tožeče stranke z načinom izvrševanja programa pomeni tudi strinjanje z namenom porabe sredstev. Tožeča stranka zato s sklicevanjem na kršitev Pogodbe iz razloga, da tožena stranka nakazanih sredstev ni porabila za namen, za katerega so bila dodeljena, ne more uspeti.
UPRAVNI SPOR - JAVNI USLUŽBENCI - ZAPOSLOVANJE - JAVNI ZAVODI
VS1014487
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-1, 78, 78/1, 82. ZJU člen 1, 1/2-2, 5, 5/1, 22, 27, 60, 65, 65/5. ZUJIK člen 45, 45/2. ZDR člen 2, 6, 204, 204/5.
javni uslužbenci - javni zavod - uporaba določb ZJU, ZDR, ZUJIK - postopek izbire na prosto delovno mesto višje knjižničarke - prepoved diskriminacije - sodno varstvo - odškodninska odgovornost - tožba neizbrane kandidatke - tožba se zavrže - ni sodne pristojnosti - stvarna pristojnost
Čeprav se je tožnica v pritožbi zoper obvestilo o neizbiri sklicevala na določbo petega odstavka 204. člena ZDR, pa je iz dejanske podlage v tožbi in tožbenega zahtevka jasno razvidno, da ne uveljavlja odškodnine zaradi diskriminacije na podlagi navedene določbe, ampak na podlagi 65. člena ZJU, česar pa, ker ne gre za postopek javnega natečaja za uradniško mestno, ne more storiti, zato za obravnavo njene tožbe ni pristojno niti delovno (niti katero drugo) sodišče.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - priznavanje izobrazbe za namen zaposlovanja - enakovrednost v tujini pridobljenega naziva slovenskemu nazivu/naslovu - obnova postopka po uradni dolžnosti – pravočasnost - subjektivni enomesečni rok – kvalificiranost dokazov - novo dejstvo in nov dokaz - pristna listina - Državno pravobranilstvo RS kot pooblaščenec tožene stranke
Za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP se lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme tako pristno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS1014360
ZUTD člen 129, 129/1-3. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 93, 93/1.
evidenca brezposelnih oseb – dovoljena revizija – zelo hude posledice – prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb – kršitev pogodbenih obveznosti – preuranjena odločitev – neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih – bistvena kršitev določb postopka - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bil revident seznanjen s podatki, kje in kdaj se lahko udeleži predmetne delavnice oziroma, da mu je bila vročena zloženka s temi podatki, je preuranjen. Sodišče je ugotovitev o dejstvih, ki so za odločitev bistvena, oprlo le na listine upravnega spisa, ki vročitve zloženke ne dokazujejo, od ugotovitve tega pravno relevantnega dejstva pa je odvisna revidentova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in iz nje izvirajoče druge pravice brezposelnih. Pri tem pa je spregledalo revidentove dokazne predloge in v tožbi predlaganih nasprotnih dokazov ni izvedlo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZOR člen 154, 200, 200/1, 200/2, 813, 820. ZTPDR člen 2, 73. ZZZPB člen 52, 53, 53/1, 53a.
povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca javnih del - pogodba o posredovanju - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - poškodba pri opravljanju javnih del - pojem delodajalca - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - poškodba pri padcu z drevesa
Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, le-tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR.
V primeru, da bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje delavca napotil na opravljanje javnega dela k delodajalcu, ki delovnega procesa ne bi bil sposoben organizirati, bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odgovarjal na podlagi splošnih določb ZOR o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi določb, ki urejajo pogodbo o posredovanju.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami, da zaradi odločitve tožene stranke ne more uveljaviti svoje pravice do zaposlitve, za katero se je izšolala, in da ji je zato nastala škoda zaradi izgube plač in zaradi izgubljene delovne dobe, ni izpolnila zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni izdala pozitivne odločbe na prvi stopnji, namreč revidentki ne omogoča, da izkoristi svoja znanja, pridobljena v sklopu izobraževanja in se zaposli v Republiki Sloveniji. Ni ji v celoti onemogočena zaposlitev in opravljanje dela. Tudi ni priložila nobenega dokaza, da bi bila kdaj zavrnjena pri zaposlitvi konkretno zaradi nepriznanja izobraževanja, niti da bi na kakšno konkretno delovno mesto kandidirala.