predlog za dopustitev revizije - vrnitev zaplenjenega premoženja - obrestovanje odškodnine - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Zastavljena vprašanja niso zastavljena na ustrezen način. Niso namreč ne dovolj konkretizirana ne vzročno-posledično povezana z odločitvijo sodišča druge stopnje. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Ne navaja odstopa od sodne prakse, oblikovane v podobnih primerih, predlagatelj tudi ne navaja okoliščin, ki bi presegale njegov interes v konkretni zadevi. V uvodu predloga se predlagatelj celo zmotno sklicuje na vprašanje, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze (zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva za predlagatelja in vse prebivalce RS). Ravno tako ne navaja morebitne neusklajenosti sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.
Če je v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe opisano le članstvo obsojencev, ne da bi bila konkretizirana njuna ravnanja, v opisu dejanja niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD.
ZKP člen 139. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju člen 221a.
kazenski postopek – ustavitev postopka - smrt obdolženca
Sodišče, ki je obsojenca obsodilo, ko je bil že mrtev, je s svojim postopanjem in odločitvijo objektivno kršilo določbo paragrafa 221. a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS2004876
ZKP-G člen 20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupacijske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zaplemba premoženja osebam nemške narodnosti - ukrep upravne narave
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče na podlagi 20. člena ZKP-G vložiti le zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do 2.7.1990, ne pa tudi zoper upravno odločbo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 18. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojno zločinstvo - prijavljanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno dejanje - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev - uporaba določb Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Uredbe o vojaških sodiščih po odločbi Ustavnega sodišča RS - prepoved retroaktivnosti - uporaba milejšega zakona
Ravnanja, ki so opisana z nedovršnimi glagoli (npr. prijavljanje, kdor proizvaja), predstavljajo kazniva dejanja z indiferentnim številom ponavljanj, pri čemer je kaznivo dejanje podano ne glede na to, ali je storilec tako ravnal enkrat ali večkrat.
MEDVOJNI PROCESI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24163
ZKP člen 371, 371/1-11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKND) člen 1, 2, 3, 18. Uredba o vojaških sodiščih člen 13.
bistvena kršitev določb kazensklega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper narod in državo - vojno zločinstvo - prepoved retroaktivnosti
V primeru kaznivega dejanja vojnega zločinstva retroaktivna uporaba zakonov ne more biti nezakonita, saj gre za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, ki že kot tako ne more predstavljati nove pravne norme, temveč gre le za oživitev mednarodne pravne norme, ki je obstajala že prej ob upoštevanju primata mednarodnega vojnega prava nad nacionalnim pravom.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23712
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 10.
gospodarska kolaboracija s sovražnikom - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Gospodarska kolaboracija z okupatorjem, inkriminirana v 10. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Presojati je treba pomen dogovora določenega podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23732
ZKP člen 372, 372/1-1, 427. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3/1-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ovaduštvo - prijavljanje - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) - zakonski znaki kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav opis dejanja v izreku sodbe ne pove, kdo je bil oškodovanec, kakšno je bilo njegovo delovanje, zakaj bi to delovanje lahko bilo zanj usodno in kakšna je bila vsebina obsojenčeve informacije o njem, pa ti podatki sami po sebi niso zakonski znaki kaznivega dejanja prijavljanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945), ki bi morali biti konkretizirani v opisu dejanja v izreku sodbe, zato ne gre za kršitev kazenskega zakona.
načelo zakonitosti - splošni pojem kaznivega dejanja - določenost v zakonu - izvršitveno dejanje - obstoj kaznivega dejanja - članstvo v organizaciji
Gola inkriminacija članstva v organizaciji, domnevno povezani z okupatorjem, brez navedbe konkretnih ravnanj oziroma okoliščin, ki bi obsojenčevemu članstvu dajale vsebino oziroma pomen izvršitve konkretnega kaznivega dejanja, ne vsebuje elementov nobenega kaznivega dejanja po takrat veljavni zakonodaji.
Pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč (BOVS 1943) člen 7.
pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč - gibanje oseb
V dejanjih obsojenih, ko se jim očita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, ki so ga nadzorovali NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, niso podani znaki kaznivih dejanj iz 7.čl. Pravilnika za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 420, 420/1. Sodni red (1995) člen 257.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - procesne predpostavke - pravnomočna sodna odločba
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče meritorno obravnavati, če ni obnovljena sodba, ki se z zahtevo izpodbija.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti v zadevah oseb, ki so bile med drugo svetovno vojno usmrčene s strani Varnostno obveščevalne službe (VOS) brez predhodne sodne odločbe.
Zahtevo za revizijo po ZPKri je pooblaščenka pravnih naslednic obs. A.Ž. vložila zoper pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča Gorenjskega odreda na položaju z dne 9.8.1944. Zahteva za revizijo je bila utemeljeno zavrnjena, saj se je po 1.odst. 22.čl. ZPKri smela vložiti le zoper sodbe, izdane na ozemlju sedanje Republike Slovenije v času od 15.5.19945 do 2.7.1990.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper odločitev VOS-a o fizični likvidaciji - zahteva vložena zoper ugotovitveni sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Odločitev varnostno obveščevalne službe o fizični likvidaciji ni bila sodna odločba, postopek, ki ga je vodila ta služba, pa ni bil sodni postopek. Zoper tako odločitev varnostno obveščevalne službe zato na podlagi 1.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Prav tako ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep okrajnega sodišča, s katerim je bilo le ugotovljeno, da je bilo S.H.-ju izrečena zaplemba vsega imetja na podlagi prijave Okrajnega ljudskega odbora - odseka za upravo narodne imovine. Ta priglasitev je bila namreč upravna odločba in je po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. V tem primeru pa je mogoče zahtevati obnovo postopka po 416.čl. ZKP.