dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Tožeča stranka z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti dveh traktorjev in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev navadne škode, nastale zaradi plačevanja plač in prispevkov delavcem. Gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Naloga revizijskega sodišča je, da primerja revizijske razloge z razlogi v izpodbijani sodbi. Če strankina obrazložitev ni dovolj določna, revizijsko sodišče preizkusa ne more opraviti.
vročanje - vročilnica - dokazno breme - vročitev pravni osebi - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vročilnica je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. Dokaz nasprotnega je dopusten. Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Predmet izpodbijane sodbe ni en zahtevek iz naslova povrnitve potrebnih stroškov, temveč toliko zahtevkov, kolikor je bilo naknadnih obračunov na podlagi posameznih carinskih deklaracij. Ker ima vsak od zahtevkov drugo dejansko podlago (obračun na podlagi druge carinske deklaracije), je za ugotovitev dovoljenosti revizije odločilen znesek vsakega zahtevka posebej (primerjaj določbo prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23351
ZKP člen 269, 371, 371/1-11, 371/2, 434.KZ člen 14, 303.
obtožni predlog - opis kaznivega dejanja - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - resna grožnja - objekt napada - dejanje majhnega pomena
Pri kaznivem dejanju napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, se vprašanje resnosti grožnje ne presoja z vidika subjektivnega občutka ogroženosti uradne osebe, temveč predvsem z objektivnega vidika. Dejanje je v obliki resne zagrozitve storilca, da bo napadel uradno osebo, dokončano že z izrečeno resno grožnjo in ni potrebno, da bi takšna grožnja bila povezana z dejanskim napadom.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odločba o odreditvi pripora - rok za vložitev - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnica z zahtevo ne izpodbija zakonitosti, ampak pravilnost napadenega pravnomočnega sklepa. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Tožeča stranka z nedenarnim zahtevkom zahteva izpraznitev stanovanja v Kopru. Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ker ni ravnala v skladu s citiranim določilom, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, revizija tožene stranke ni dovoljena.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - trditveno in dokazno breme strank
Obramba je dokazne predloge prvič navedla šele v postopku z izrednim pravnim sredstvom, zato jih ni mogoče presojati z vidika morebitnih kršitev pravic obrambe, ampak kot uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Revizija ima sicer prav, ko opozarja na pomanjkljivost v uvodu sodbe prvostopenjskega sodišča, ki bi po drugem odstavku 324. člena ZPP moral obsegati tudi ime in priimek predsednika in članov senata, vendar gre tu le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnik naveden na koncu sodbe, kjer se nahaja njegov lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tudi pomanjkljivost v obrazložitvah sodb, v katerih sodišči prve in druge stopnje nista navedli predpisov, na katere sta oprli svojo odločitev, ni bistvena kršitev določb ZPP, zaradi katere sodb ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje povzame navedbe tožnika samega o posojilu in vračilu posojila, torej je sodišče svojo odločitev očitno oprlo na določila ZOR o posojilni pogodbi, sodišče druge stopnje pa poleg tega govori še o tem, da je toženec dolgoval tožniku plačilo, ki bi ga moral vrniti do določenega datuma. Tako je očitno, da sta sodišči oprli svojo odločitev na 557. in 562. člen ZOR.
ZKP člen 148, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11. ZPol člen 35a.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - odkrivanje kaznivih dejanj - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - utemeljen sum - obrazložitev sodbe - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - obstoj utemeljenega razloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja in je po svoji naravi zgolj obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po 2. odstavku 148. člena ZKP, ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka - zdravstveno stanje otroka - premoženjske razmere obsojenčeve družine
Rojstvo tretjega otroka, njegovo zdravstveno stanje in izpad dohodka obsojenca ob vračanju dolga oškodovancu, kar je obsojenčeva obveznost, niso takšne okoliščine, ki bi utemeljevale ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni.
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni pravočasno opozorilo tožnice na dopolnitev tožbe in se pred pričetkom obravnavanja glavne stvari ni na hiter in primeren način prepričalo o pravilnosti navedene vrednosti (45. člen in zadnji odstavek 44. člena ZPP), je lahko kršitev postopka, vendar ne taka, da bi v nasprotju z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP vplivala na pravico do revizije. Pravdni stranki, ki sta bili v postopku pasivni (ker tožnica ni jasno navedla vrednosti spornega predmeta, toženki pa pomanjkljivosti nista ugovarjali), zaradi pasivnosti sodišča prve stopnje ne moreta pridobiti pravice do revizije, ki je izredno in zato omejeno pravno sredstvo. Pasivnost sodišča prve stopnje pravdnim strankam ni odvzela nobene od ustavno zagotovljenih pravic.
pravica do pritožbe - vročanje - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravnomočnost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis
Ker mora sodišče druge stopnje o vseh pritožbah odločiti z eno odločbo, s procesnega vidika ni sprejemljivo, da bi v kazenskem postopku glede istega dejanja hkrati obstajali nepravnomočna sodba, zoper katero se še lahko vloži pritožba, in sodba, ki je glede na določbo prvega odstavka 129. člena ZKP pravnomočna.
ZKP člen 202, 202/2, 421, 421/3.URS člen 20, 20/1.
pripor – neizogibnost pripora – sorazmernost
Pri oceni neogibnosti pripora za varnost ljudi sodišče ne upošteva le neposrednega ogrožanja telesne in duševne nedotakljivosti posameznika, pač pa tudi njegovo premoženjsko varnost kot tudi ogrožanje drugih ustavno varovanih dobrin, ki ščitijo zasebnost in varnost posameznika oziroma skupnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23345
ZKP člen 18, 18/1, 257, 258, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 11, 20, 20/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe - in dubio pro reo - ocena izvedeniškega mnenja - nepopoln izvid izvedenca - nasprotja med mnenji izvedencev - prištevnost - silobran - dejanska zmota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Učinek prepovedi sojenja o isti stvari se razteza na historični dogodek oziroma kaznivo dejanje kot celoto, zato obtožbe glede istega kaznivega dejanja ni mogoče deliti na več delov. Učinek že razsojene zadeve velja za celotno dejanje, opisano v obtožnici, ne le za dejanje, opisano v izreku obsodilne sodbe.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče na glavni obravnavi ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi in opis dejanja spremeni tako, da v izrek sodbe povzame dejanje, kot je ugotovljeno na glavni obravnavi, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis dejanja ugodnejši za obtoženca.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVTCP člen 46, 46/1, 50, 50/4.ZPP člen 41, 41/2, 337, 337/1, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - strah - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kršitvi obeh udeležencev nesreče sta v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, del tožnikove krivde pa je vendarle večji. Povečana hitrost voznika, ki je vozil po prednostni cesti, bi bila odločilnejša, če bi bila preglednost spornega odseka prednostne ceste tako slaba, da bi prav povečana hitrost povzročila prepozno zagledanje vozila oziroma napačno oceno, da tožeča stranka lahko varno zapelje v križišče. Kaj takega pa ni bilo ne zatrjevano ne dokazano. Narava križišča in preglednost sta bili takšni, da bi tožeča stranka lahko pravilno ukrepala kljub znatno prekoračeni dovoljeni hitrosti zavarovanca tožene stranke. Hitrost bi imela večjo težo nadalje tedaj, če bi vožnja z dovoljeno hitrostjo lahko preprečila nastanek nesreče. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da bi se ta zgodila tudi, če bi zavarovanec tožene stranke vozil s hitrostjo 40 km/h.