prikrita posojilna pogodba - zastava - pristop k dolgu - poroštvo - razdrtje pogodbe - dolžnost vrnitve prejetega
Pasivna legitimacija za toženca izhaja prav iz zastavne pogodbe z dne 4.7.1994, na katero se sklicuje tudi revizija. Ta pogodba zaradi neizvedbe v zemljiški knjigi sicer res ne ustvarja stvarnopravnih upravičenj, ima pa vsaj določena obligacijska upravičenja. V 1. členu pogodbe je določeno, da pogodbenika sporazumno ugotavljata, da na podlagi pogodbe o leasingu z dne 1.7.1994 (med tožnico in A. d.o.o.) obstoji v korist tožnice in v breme toženca in njegove žene določena denarna terjatev.
Ker dolg temelji na prikriti posojilni pogodbi, ki je bila kasneje razdrta, mora toženec vrniti prejeti denar s pripadajočimi obrestmi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež stranke in zakonitega zastopnika - izbirna krajevna pristojnost
Kadar je določena izbirna krajevna pristojnost, veljajo strožji kriteriji za smotrnost določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
Najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 108, 109, 111.ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.
zastava - pravice zastavnega upnika - gospodarska pogodba - poplačilo upnika brez intervencije sodišča
Pri zastavi stvari, danih ob sklenitvi kreditne, gospodarske pogodbe, uporaba določila 981. člena ZOR ne izključuje dejstvo, da je zastavnik fizična oseba. Zato se upniku pri realizaciji zastave ni treba obračati predhodno na sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23341
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 515, 515/3.KZ člen 25.
pripor - neogibna potrebnost - sorazmernost - zbiranje obvestil s strani policije - mednarodna pravna pomoč - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvo
Dokazno gradivo, ki ga je zbrala in slovenskim državnim organom posredovala italijanska policija, ima enako dokazno vrednost v predkazenskem postopku kot gradivo, ki ga slovenska policija pridobi v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP.
ZKP člen 18, 18/1, 194, 307, 307/2, 420, 420/1-3, 420/2.URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe – izvajanje dokazov v obdolženčevo korist – zavrnitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - privedba
Če predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oziroma okoliščin, pomembnih za razsojo, lahko sodišče izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočnost izpodbijane odločitve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti odločitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le zoper pravnomočno odločitev nižjega sodišča. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo na tak način, da je odločilo le o delu zadeve, v preostanku pa je ostala zadeva še odprta za odločanje. Slednje ne predstavlja pravnomočne odločitve, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23549
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 25, 217, 218, 218/2.URS člen 39, 39/1.
sostorilstvo - pravica do svobode izražanja - kršitev kazenskega zakona - izključitev protipravnosti - zloraba pravice - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - pravno relevantna dejstva - izsiljevanje - grožnja, usmerjena v ogrožanje časti in dobrega imena - protipravna grožnja - skupna izvršitev kaznivega dejanja
Pri goljufiji storilec uresničuje svoj namen pridobitve protipravne premoženjske koristi in doseže prikrajšanje na premoženju drugega z lažjo ali zavajanjem, pri izsiljevanju pa z grožnjo o razkritju okoliščin, ki lahko prizadenejo čast ali dobro ime prisiljenega ali njegovih bližnjih; pri tem je vsebina grožnje lahko resnična ali neresnična.
ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot sorodnica stranke v postopku
Ker je mati pravdne stranke je zaposlena na krajevno pristojnem sodišču, obstaja razlog za prenos pristojnosti.
Oškodovanec lahko poda predlog za pregon še preden izve, kdo je kaznivo dejanje storil, tak predlog pa ohrani procesno veljavo tudi potem, ko oškodovanec izve, da se je utemeljen sum osredotočil na določeno osebo.
postopek proti mladoletnikom - pripor – pripor zoper mladoletnika kot izjema – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pristojnost – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Če se sodnik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora med pripravljalnim postopkom, o nesoglasju odloča senat za mladoletnike sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper njegov sklep pa odloča višje sodišče kot pritožbeno sodišče.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica
Pravilna uporaba materialnega prava je logično pojasnjena zlasti v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, ki pove, da po 311. členu ZPP sodišče odloča na podlagi stanja na koncu glavne obravnave. To temelji na lastninski pravici tožnice, ki jo dokazuje njena vknjižba v zemljiško knjigo, ki jo je izposlovala na podlagi listine, ki je imela veljaven pravni temelj, toženec pa ni dokazal svoje lastninske pravice, saj ima le pogodbo, ki ni bila overjena pri notarju in ni bil plačan davek na promet nepremičnin. Poleg tega sporne nepremičnine ni mogel priposestvovati, saj je ni imel v posesti v 28. členu ZTLR zahtevano dobo. Glede na to tožnica utemeljeno zahteva varstvo svoje lastninske pravice po 37. členu ZTLR.
javna obljuba nagrade - kdaj javna obljuba veže - identifikacija udeleženca nagradne igre - naslov bivališča - zamuda dolžnika z izpolnitvijo - obveznost v dajatvi stvari, določeni po vrsti - denarna vrednost dolgovane stvari - nečiste denarne terjatve - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Denarna terjatev na podlagi 290. člena ZOR nastane šele tedaj, ko jo upnik izbere namesto neizpolnjene nedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se višina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari, jo je treba določiti. Ta vrednost se s časom spreminja, zato jo je treba določiti v konkretno določenem času. To je naravna lastnost t.i. nečistih denarnih terjatev, ki se odraža tudi pri teku zakonskih zamudnih obrestih.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost
Kdor pridobi lastninsko pravico v izvršilnem postopku s prodajo na javni dražbi, jo pridobi originarno. Tako tak kupec tudi ni pravni naslednik v smislu 190. člena ZPP. Lastninske pravice na tako prodani stvari pa ni mogoče uveljavljati na dejanski podlagi, ki izvira izpred prodaje na dražbi.
Prodaja zarubljenih stvari ni nična, saj je prepovedana le dolžniku kot prodajalcu, ne pa kupcu teh predmetov; zato ne more biti nična niti pogodba, po kateri zarubljene predmete proda nekdo, ki niti ni dolžnik.