spor o pristojnosti – izvršba – krajevna nepristojnost - ustalitev pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi
Odločitev Okrajnega sodišča v Mariboru, ki se je izreklo za krajevno nepristojno po izdaji sklepa o izvršbi, ne da bi dolžnica ugovarjala, da sodišče ni krajevno pristojno, je napačna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ugovori stranskega udeleženca – varstvo javne koristi – vprašanje, izpostavljeno na načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta sta vprašanje, ki se nanaša na varstvo pravic stranskih udeležencev in varstvo javne koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zastavila le na splošni in načelni ravni. Tako zastavljena vprašanja pa zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem. Zaradi takih vprašanj po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena, saj ne gre za pomembna pravna vprašanja konkretne zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z zatrjevanjem škodljivih vplivov gradnje, ki so bili presojeni že v predhodnem postopku in za katere revidenta nista predložila ustreznega dokaza, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006098
ZKP člen 345, 345/2, 371, 371/1-9, 371/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet s predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – zakonski znaki kaznivega dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če sodišče spozna, da posamezen zakonski znak kaznivega dejanja obtožencu ni dokazan, ne izreče oprostilne sodbe po 3. točki 385. člena ZKP, če preostali dokazani zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja pomenijo njegovo privilegirano obliko, za katero sodišče lahko izreče obsodilno sodbo, ne da bi prekoračilo obtožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0015242
ZPP člen 165, 165/3, 370, 370/3, 380, 380/2. OZ člen 357, 357/2, 1060. ZOR člen 177, 177/2, 177/3, 178, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 380, 380/5. ZOZP člen 38, 39.
povrnitev škode – odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov smotrnosti bivališče pravdnih strank – nezadovoljstvo z delom sodnika
Očitek se nanaša na postopanje in odločitev konkretne sodnice, ki je v zadevi do sedaj odločala. Ta razlog, tudi če bi bil utemeljen, ne bi mogel predstavljati podlage za delegacijo pristojnosti, saj je sodniška funkcija sodnici prenehala in bo zadevo obravnaval drug sodnik. In ker po podatkih spisa dva od štirih zakonitih dedičev živita na območju Okrajnega sodišča v Piranu, dve dedinji pa na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, delegacija zadeve iz prvega na drugo sodišče ne bi prispevalo k smotrnosti postopka.
Zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta v obsegu podrejenega tožbenega zahtevka, je revizija v tem delu nedovoljena, saj ne dosega kriterija iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
ODZ paragraf 865, 869, 879. ZOR člen 28, 28/2, 56, 56/1, 141.
sklenitev pogodbe - poslovna sposobnost - sposobnost za razsojo - oderuška pogodba
Podlaga poslovne sposobnosti je sposobnost razsojanja, ki pa je dejanske narave in je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Zato (ne)obstoja sposobnosti razsojanja v revizijski fazi postopka ni mogoče izpodbijati.
Izkoriščanje določenega stanja pogodbenice pomeni ravnati vedoma, torej zavestno, zato ne zadostuje le možnost, da je pogodbena stranka za te okoliščine morala ali mogla vedeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS0015317
ZPP člen 13. ZOR člen 51, 52, 60. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – ničnost – izpodbojnost – predhodno vprašanje – razlogi za ničnost – sila in grožnja – kavza - obstoj pravne podlage – dopustnost podlage
Tožnik je zatrjeval, da je pogodbo sklenil pod vplivom sile in grožnje, da se njegovemu predniku ni bilo treba lastninsko preoblikovati po ZLPP in da je s pogodbo prišlo do prenosa stavbnih (ne pa kmetijskih zemljišč). Te navedbe zaradi njihove nesklepčnosti ob uporabi 51. in 52. člena ZOR ne utemeljujejo zatrjevane posledice – ničnosti sporne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZBPP člen 22.
izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči – združitev revizijskih postopkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice (izpodbijane odločitev) niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je nosilni razlog za zavrnitev izjemne brezplačne pomoči ta, da revident ni uspel izkazati okoliščin iz 22. člena ZBPP, revidentovo vprašanje, ali določene okoliščine spadajo med okoliščine iz 22. člena ZBPP, upoštevaje jasnost te določbe, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje, ali bo sodišče več v eni tožbi združenih zahtevkov obravnavalo in o njih odločalo ločeno, je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je izključno v domeni sodišča in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident v obravnavani zadevi ni niti navedel niti izkazal posledic izpodbijanih odločitev (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), temveč se je skliceval le na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka, ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015321
ZOR člen 189, 189/2, 195, 195/2.
povrnitev premoženjske škode – izguba zaslužka - bodoča škoda – – renta – podlaga za izračun rente – vojaška vaja pripadnikov TO – poškodba z strelnim orožjem
Škoda zaradi izgube zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode – ker je bodoča škoda – odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. S te perspektive pač dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo; o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti.
Dokaza gotovosti bodoče osebne premoženjske škode tudi sodna praksa ne zahteva. Zadošča verjetnost dejstev, s katerimi sodišče napolni pravni standard »normalnega teka stvari« v zvezi s to vrsto škode - torej verjetnost, da bi tožnik, če ne bi bile njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 10, 10/9, 10/19,10/20, 10/25, 10/27.
davek od dobička pravnih oseb dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dolgoročne rezervacije - predračun oblikovanja in črpanja – načrt reorganizacije
Sredstva, ki jih je revident vodil na kontu 2900 – kratkoročne časovne razmejitve (sam pa ga je imenoval „investicijsko vzdrževanje“), se davčno ne morejo priznati kot dolgoročne rezervacije, saj ni imel sprejetega predračuna oblikovanja in črpanja teh sredstev kot sredstev dolgoročnih rezervacij in tudi ne načrta reorganizacije, poraba teh sredstev pa je bila tudi dejansko za investicijsko vzdrževanje, nasprotnega pa revident ni izkazal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Zgolj razočaranje nad odločitvijo o predlogu o izločitvi sodnice in metodični dvom v delo določenega sodišča, v nobenem primeru ne predstavljata razloga za delegacijo pristojnosti sodišča.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Sklep (klavzula, potrdilo) o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe je sodišče prve stopnje razveljavilo, smisel oziroma namen razveljavitve takega sklepa pa je prav v tem, da se stranki sodna odločba vroči in da se ji omogoči njeno izpodbijanje. Sodba sodišča prve stopnje je bila tožencu torej pravilno vročena šele po tem, ko je bila klavzula pravnomočnosti iz izvršljivosti razveljavljena. Pred vročitvijo pritožbeni rok ni mogel pričeti teči in sodba ni mogla postati pravnomočna.
ZPN člen 7, 7/2. ZLNDL. ZNaSZ člen 37. ZUN člen 46, 46/3.
omejenost preizkusa dopuščene revizije – originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču
Revizijsko sodišče je v postopku z dopuščeno revizijo vezano na v predlogu za dopustitev revizije zastavljeno in nato v sklepu o dopustitvi revizije dopuščeno vprašanje.
V tej zadevi revizija ne uveljavlja zmotne uporabe materialnega prava zaradi neuporabe tistega prava, ki je nastalo v času nastanka spornega razmerja. Poleg tega se je izkazalo, da je bil glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka nesklepčnost tožbe, kar dodatno zožuje možnosti drugačne presoje na sedanji stopnji sojenja.
parcelacija zemljišč za izgradnjo avtocestnega omrežja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje in vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo ali zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
pritožba zoper odločitev o stroških – zavrnitev pritožbe - stroški upravnega postopka – predmet odločanja
Stroški upravnega postopka, katerih povrnitev je tožnik zahteval s tožbo v obravnavani zadevi, nanašajo pa se na drug postopek, ne morejo biti predmet odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – definicija objekta - en objekt ali več objektov – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V 1. točki in 1.1 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je določeno, da je objekt s tlemi povezana stavba, narejena iz gradbenih proizvodov ali naravnih materialov, z enim ali več prostorov, v katere lahko človek vstopi. V pravni teoriji in praksi pa tudi ni dvomov ali dilem, da ima stavba stene in streho in da več prostorov v eni stavbi ali več namembnosti iste stavbe, še ne spreminja ene stavbe (objekt) v več različnih stavb (objektov). Izpodbijana sodba pa od tega ne odstopa. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 87, 87/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - dovoljenost revizije - osebna vročitev upravne odločbe – naslovnikovo naročilo – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbah 87. člena ZUP, ki določajo način in postopek osebne vročitve in ne po določbah ZPSto in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice akta, ki se izpodbija.