ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 372. ODZ paragraf 861, 863, 1392, 1414, 1486, 1497. Konkursordnung paragraf 27 - 43, 189. Bundesgesetz über das Insolvenzverfahren (Insolvenzordnung). Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 11.
Terjatev se po avstrijskem nacionalnem pravu praviloma lahko odstopi neformalno s sporazumom med cesionarjem in cedentom.
V skladu z avstrijskim nacionalnim pravom je zastaranje med drugim pretrgano, če je tisti, ki se želi nanj sklicevati, pred potekom zastaralne dobe izrecno ali molče priznal pravico drugega.
ZP-1 člen 13, 13/2, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Če se storilcu očita prekršek v povezavi z ravnanjem druge osebe (13. člen ZP-1), morajo biti v izreku navedene konkretne okoliščine, ki predstavljajo podlago odgovornosti storilca za prekršek druge osebe. V takem primeru mora biti vpliv storilca (v obravnavanem primeru pravne osebe) v smislu 4. člena ZOPOKD oziroma materialni temelj njegove odgovornosti za ravnanje druge osebe razviden tudi iz obrazložitve odločbe.
ZZVZZ člen 69, 69/1, 81, 82, 83. OZ člen 131, 131/1, 148. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
odgovornost zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - ugotavljanje neupravičene odsotnosti delavca z dela - zmožnost za delo - vezanost delodajalca na dokončno upravno odločbo zavoda - nezakonita odločba - povrnitev stroškov reintegracije delavca - deljena odgovornost - dopuščena revizija
Delodajalec je bil v postopku odločanja o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti delavke z dela vezan na odločbi tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), s katerima je bilo ugotovljeno, da je delavka zmožna za delo.
gradbena pogodba – tipično izpolnitveno ravnanje – uporaba slovenskega prava – navezne okoliščine pravnega posla – pristop k dolgu
Tipično izpolnitveno ravnanje pri gradbeni pogodbi je zaveza izvajalca (gradnja) in ne naročnika (plačilo). Vendar je na podlagi 20. člena ZMZPP glede na vse okoliščine pravnega posla mogoče zaključiti, da je razmerje med pravdnima strankama najtesneje povezano s slovenskim pravom.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IGRE NA SREČO
VS2006074
ZP-1 člen 155, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - veljavnost koncesijske pogodbe
Sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, dolžno pa se je opredeliti vsaj do nosilnih pravnih mnenj, ki so dovolj argumentirana, niso očitno neutemeljena in za odločitev v zadevi po razumni oceni sodišča niso nebistvena.
Zahteva za sodno varstvo ni zgolj pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa, ampak praviloma predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v hitrem postopku o prekršku.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon
Izraza "pregon storilca" (zakonske določbe, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška) ni mogoče razumeti v smislu procesne funkcije pregona, ampak ga je potrebno razumeti kot izvedbo postopka o prekršku zoper določenega obdolženca zaradi določenega prekrška.
ZPre-1 člen 6, 6/1-3, 8, 8/1, 8/3-2, 8/6, 22, 22/2-2, 75, 75/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2. ZPOmK-1 člen 3, 3-3, 3-4. ZTFI člen 104, 104/3, 104/4. ZLPDZ člen 2, 2/1. ZUKN člen 28, 28/1, 28/3, 40. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem.
prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem
Razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona.
Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.
Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo. Takšen namen (pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo njenih vrednostnih papirjev) izhaja tudi iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1. Vendar pa obveznost dati prevzemno ponudbo nastane šele, ko je dosežen prevzemni prag, to je z udejanjanjem namere oziroma pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki ima za posledico povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti dati ponudbe za odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila zadostna. Zato je z ZPre-1 uzakonil sankcijo, po kateri je prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemno ponudbo ali do odsvojitve delnic cilje družbe tako, da prevzemnega praga [25 odstotkov] ne dosega več) izgubil vse glasovalne pravice. Ocenil je, da je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic nedvomno bistveno učinkovitejša od delne izgube teh pravic, saj „nezakonitemu“ prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev interesa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe ne more upravljati.
Večina glasovalnih pravic je pogoj le za domnevo odvisnosti, ne pa za samo odvisnost, saj je dejstvo, da je med obvladujočo in odvisno družbo razmerje podrejenosti odvisne družbe, mogoče dokazovati tudi s sklicevanjem na delež glasovalnih pravic drugih delničarjev, potek skupščin in izvajanje kontrole na skupščinah, letna poročila, ki naj bi kazala na skupno poslovno politiko, enotne strateške odločitve glede povezovanja in dejstvo, da je A.A. v nadzornem svetu obeh družb.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
ZPP člen 8, 337, 337/1. ZGO-1 člen 21, 212, 213, 214. ZPN člen 5, 6. ZRPPN člen 26, 26/1, 59.
prodaja namesto razlastitve – sporazumna razveza pogodbe – obličnost prodajnih pogodb namesto razlastitve po ZRPPN – načelo afirmacije pogodb
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami. Gre za pogodbo, ki je nadomestila razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo. Zato je treba pri njeni presoji primarno upoštevati določbe ZRPPN, določbe drugih predpisov (npr. ZOR, ZPN) pa le podredno in omejeno.
ZRPPN ne predpisuje obličnosti prodajnih pogodb namesto razlastitve in ne določa morebitnih sankcij za nespoštovanje obličnosti, čeprav predvideva, da se bodo sklepale pisne pogodbe (glej 59. člen ZRPPN). Enako velja tudi za sporazumno razvezo pogodbe, ki ima podlago v smiselni uporabi določbe prvega odstavka 26. člena ZRPPN.
ZPP člen 11, 286, 362, 362/2, 367, 384, 384/4. ZNP člen 37, 104. ZSZ člen 21, 24, 32, 32/1.
razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – nepravdni postopek – nadomestno zemljišče – prekluzija v ponovljenem postopku - navajanje novih dejstev – predmet revizijskega preizkusa
Dejstva, ki jih je prva nasprotna udeleženka zatrjevala šele v ponovljenem predlaganem nepravdnem postopku (v nepravdnem postopku za razlastitev), so podvržena prekluziji.
Vmesni sklep nižjih sodišč ni predmet ponovljenega odločanja in (ponovnega) revizijskega preizkusa.
brezplačna pravna pomoč – izjemna brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev – razdružitev postopkov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ali procesna ali pravdna nesposobnost stranke, številni sodni rubeži invalidske pokojnine in udeležba stranke v številnih sodnih postopkih, spadajo med razmere iz prvega odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki ga revident postavlja kot pomembno v obravnavani zadevi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določbe 22. člena ZBPP.
Vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje je procesno vprašanje (stvar formalnega procesnega vodstva), ki je izključno v domeni sodišča, in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S sklicevanjem na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), revident ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. SPZ člen 44. OZ člen 256, 256/2, 256/3.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - dovoljenost revizije - navedba pomembnih okoliščin za presojo - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zaradi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta za oba tožnika, ki nista enotna sospornika in ker pri navadni subjektivni kumulaciji pa ne pride v poštev seštevanje vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP, revizija oziroma predlog za dopustitev revizije nista dovoljena.
Predlog tudi ni popoln. Predpisani vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež in prebivališče pravdnih strank
Pravila o krajevni pristojnosti so večinoma dispozitivne narave in po volji strank lahko postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. Upoštevanje zgolj prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank bi zato v takem primeru izničilo pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.
spor o pristojnosti – izvršba – krajevna nepristojnost - ustalitev pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi
Odločitev Okrajnega sodišča v Mariboru, ki se je izreklo za krajevno nepristojno po izdaji sklepa o izvršbi, ne da bi dolžnica ugovarjala, da sodišče ni krajevno pristojno, je napačna.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 201, 201/3, 367, 367/1, 377, 377/1, 377/2. ZPP člen 367, 367/3, 377.
povrnitev škode – odgovornost za drugega – škoda v zvezi z delom - odgovornost delodajalca – odgovornost organizatorja redarske službe – pogodba o opravljanju storitev varovanja - odgovornost lastnika lokala - krivdna odgovornost redar – kaznivo dejanje varnostnika – diskoteka – prekoračitev pooblastil – poškodovanje gosta pred prostori lokala – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci – težka invalidnost sina in brata - tetraplegik – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok - pretrganje zastaranja – dovoljenost revizije – dopustitev revizije - zavrženje revizije
1. Gre za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec v zvezi z delom tožnika kot tretji osebi. Dogodek se je zgodil v času opravljanja redarske službe, dejstvo, da je prvi toženec ravnal preko danih pooblastil ali v nasprotju z njimi, pa petega toženca ne razbremeni odškodninske odgovornosti. Delodajalec je namreč odgovoren tudi v primeru, ko delavec ravna nedopustno in krši svoje delovne obveznosti, če je bilo dejanje storjeno v zvezi z delom. Tako so v sodni praksi kot ravnanja v zvezi z delom opredeljena tudi tista, ki so bila le navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.
2. Po 170. členu ZOR za ravnanje delavca ne moreta odgovarjati dva subjekta, saj delavec ni delal v dveh različnih organizacijah ali imel dveh delodajalcev. V ravnanju samega lastnika lokala tudi ni najti takega ravnanja, ki bi ga bilo lahko opredeliti za protipravno ravnanje zaradi kršitve profesionalne skrbnosti.
3. Zmotno je stališče obeh sodišč o zastaranju odškodninskih terjatev obeh tožnic. Škodno dejanje je bilo hkrati tudi kaznivo dejanje, zaradi česar je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku in o pretrganju zastaranja odškodninske terjatve, če pride do pretrganja zastaranja kazenskega pregona. Tožnici sta tožbo vložili v času, ko je tekel kazenski postopek zoper storilca, zaradi česar je bilo pretrgano tudi zastaranje njene odškodninske terjatve proti prvemu tožencu in zanj odgovornim osebam.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ugovori stranskega udeleženca – varstvo javne koristi – vprašanje, izpostavljeno na načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta sta vprašanje, ki se nanaša na varstvo pravic stranskih udeležencev in varstvo javne koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zastavila le na splošni in načelni ravni. Tako zastavljena vprašanja pa zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem. Zaradi takih vprašanj po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena, saj ne gre za pomembna pravna vprašanja konkretne zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z zatrjevanjem škodljivih vplivov gradnje, ki so bili presojeni že v predhodnem postopku in za katere revidenta nista predložila ustreznega dokaza, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006098
ZKP člen 345, 345/2, 371, 371/1-9, 371/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet s predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – zakonski znaki kaznivega dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če sodišče spozna, da posamezen zakonski znak kaznivega dejanja obtožencu ni dokazan, ne izreče oprostilne sodbe po 3. točki 385. člena ZKP, če preostali dokazani zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja pomenijo njegovo privilegirano obliko, za katero sodišče lahko izreče obsodilno sodbo, ne da bi prekoračilo obtožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0015242
ZPP člen 165, 165/3, 370, 370/3, 380, 380/2. OZ člen 357, 357/2, 1060. ZOR člen 177, 177/2, 177/3, 178, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 380, 380/5. ZOZP člen 38, 39.
povrnitev škode – odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje.