določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča – poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča – zakonec stranke v postopku kot nekdanji sodnik pristojnega sodišča
Okoliščina, da je bila žena tožene stranke sodelavka večine sodnikov na sodišču, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon
Izraza "pregon storilca" (zakonske določbe, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška) ni mogoče razumeti v smislu procesne funkcije pregona, ampak ga je potrebno razumeti kot izvedbo postopka o prekršku zoper določenega obdolženca zaradi določenega prekrška.
gradbena pogodba – tipično izpolnitveno ravnanje – uporaba slovenskega prava – navezne okoliščine pravnega posla – pristop k dolgu
Tipično izpolnitveno ravnanje pri gradbeni pogodbi je zaveza izvajalca (gradnja) in ne naročnika (plačilo). Vendar je na podlagi 20. člena ZMZPP glede na vse okoliščine pravnega posla mogoče zaključiti, da je razmerje med pravdnima strankama najtesneje povezano s slovenskim pravom.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IGRE NA SREČO
VS2006074
ZP-1 člen 155, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - veljavnost koncesijske pogodbe
Sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, dolžno pa se je opredeliti vsaj do nosilnih pravnih mnenj, ki so dovolj argumentirana, niso očitno neutemeljena in za odločitev v zadevi po razumni oceni sodišča niso nebistvena.
Zahteva za sodno varstvo ni zgolj pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa, ampak praviloma predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v hitrem postopku o prekršku.
ZP-1 člen 13, 13/2, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Če se storilcu očita prekršek v povezavi z ravnanjem druge osebe (13. člen ZP-1), morajo biti v izreku navedene konkretne okoliščine, ki predstavljajo podlago odgovornosti storilca za prekršek druge osebe. V takem primeru mora biti vpliv storilca (v obravnavanem primeru pravne osebe) v smislu 4. člena ZOPOKD oziroma materialni temelj njegove odgovornosti za ravnanje druge osebe razviden tudi iz obrazložitve odločbe.
ZZVZZ člen 69, 69/1, 81, 82, 83. OZ člen 131, 131/1, 148. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
odgovornost zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - ugotavljanje neupravičene odsotnosti delavca z dela - zmožnost za delo - vezanost delodajalca na dokončno upravno odločbo zavoda - nezakonita odločba - povrnitev stroškov reintegracije delavca - deljena odgovornost - dopuščena revizija
Delodajalec je bil v postopku odločanja o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti delavke z dela vezan na odločbi tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), s katerima je bilo ugotovljeno, da je delavka zmožna za delo.
ZPre-1 člen 6, 6/1-3, 8, 8/1, 8/3-2, 8/6, 22, 22/2-2, 75, 75/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2. ZPOmK-1 člen 3, 3-3, 3-4. ZTFI člen 104, 104/3, 104/4. ZLPDZ člen 2, 2/1. ZUKN člen 28, 28/1, 28/3, 40. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem.
prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem
Razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona.
Navodilo za glasovanje, ki kaže na vezano pooblastilo, je (po presoj Vrhovnega sodišča) mogoče enačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasja k uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe lahko po naravi (vsebini) zadeve pomeni navodilo za drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.
Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre za usklajeno delovanje, če osebe (na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom) pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo. Takšen namen (pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo njenih vrednostnih papirjev) izhaja tudi iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1. Vendar pa obveznost dati prevzemno ponudbo nastane šele, ko je dosežen prevzemni prag, to je z udejanjanjem namere oziroma pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki ima za posledico povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti dati ponudbe za odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila zadostna. Zato je z ZPre-1 uzakonil sankcijo, po kateri je prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemno ponudbo ali do odsvojitve delnic cilje družbe tako, da prevzemnega praga [25 odstotkov] ne dosega več) izgubil vse glasovalne pravice. Ocenil je, da je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic nedvomno bistveno učinkovitejša od delne izgube teh pravic, saj „nezakonitemu“ prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev interesa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe ne more upravljati.
Večina glasovalnih pravic je pogoj le za domnevo odvisnosti, ne pa za samo odvisnost, saj je dejstvo, da je med obvladujočo in odvisno družbo razmerje podrejenosti odvisne družbe, mogoče dokazovati tudi s sklicevanjem na delež glasovalnih pravic drugih delničarjev, potek skupščin in izvajanje kontrole na skupščinah, letna poročila, ki naj bi kazala na skupno poslovno politiko, enotne strateške odločitve glede povezovanja in dejstvo, da je A.A. v nadzornem svetu obeh družb.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 39, 39/3, 39/4.
ustavitev postopka – tožba zaradi molka organa – pozneje izdan upravni akt – stroški sodnega postopka
Stroški upravnega spora se v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, odmerijo po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in ne po petem v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1.
Zavezovalni pravni posel o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjen (sicer pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe.
dopuščena revizija - družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - navadno sosporništvo - odškodnina - dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje protipravnosti ravnanja toženkinega pravdnega prednika glede izvedbe lastninjenja Č.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 370, 370/3, 371, 377, 384, 384/1. SPZ člen 92.
dovoljenost revizije zoper sklep – sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije - zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – dokazanost tožbenih trditev – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – pravne trditve – enostavni pravni pojmi – dejanske trditve – zmotna uporaba materialnega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prekoračitev tožbenega zahtevka - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – individualna določenost stvari – določenost tožbenega zahtevka
Tožbena trditev, s katero je tožnik zahtevane stvari označil kot „svoje“, je sicer pravna trditev, ki pa je nesporna in dovolj enostavna, da jo je mogoče sprejeti kot dejansko. Tudi za tako trditev zato velja domneva priznanja, ki jo povzroči odsotnost odgovora na tožbo.
carine - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – združitev zadev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Okoliščine, ki se nanašajo na združitev posamičnih postopkov, ne morejo vzpostaviti pogoja za dovoljenost revizij po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vsaka vložena revizija mora izpolnjevati enega izmed pogojev za njeno dovoljenost, da bi jo revizijsko sodišče lahko vsebinsko obravnavalo. Glede na to, da v obravnavani zadevi nobena od posamično vloženih revizij ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vrednost izpodbijanega dela ne presega 20.000,00 EUR, ta pogoj za dovoljenost revizij ni izpolnjen.
Glede na vsebino obravnavanih zadev so vprašanja, ki jih zastavlja revident, posplošena in se vsebinsko navezujejo predvsem na postopek izterjave carinskega dolga, ki ni predmet obravnavanih zadev, zato tako postavljena vprašanja ni mogoče šteti za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj se njegove navedbe o zelo hudih posledicah nanašajo na postopek prisilne izterjave, ne pa na izpodbijane odločitve, poleg tega tudi ni v zadostni meri konkretiziral, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana finančna obremenitev (npr. kolikšen konkreten vpliv ima na njegovo celotno poslovanje oziroma finančno stanje, kakšni so njegovi prihodki), zato ni izkazan pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Stranki pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve dela pogodbene obveznosti nista prepustili zakonski ureditvi, temveč sta jih v skladu z načelom svobodnega urejanja pogodbenih razmerij vnaprej uredili sami.
Ker ima kreditno zavarovanje pravno naravo poroštva, se za presojo zastaranja ni mogoče opreti na določila 380. člena ZOR, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDV člen 40. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - verodostojne listine – račun – neplačeviti subjekti (missing trader)
Samo račun, tudi če ima vse predpisane sestavine, še ne izkazuje, da se je poslovni dogodek v resnici zgodil. O tem mora davčni zavezanec imeti še druge verodostojne listine, sicer mu stroška ni mogoče davčno upoštevno priznati. Pri tem ni pomembno, zakaj drugih verodostojnih listin nima.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – pravno vprašanje ni pomembno – vprašanje razdružitve postopkov - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve – zelo hude posledice – posledice drugih postopkov
Pravno vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje je procesno vprašanje (stvar formalnega procesnega vodstva), ki je izključno v domeni sodišča, in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S sklicevanjem na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih, kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), revident ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
povrnitev škode - odgovornost občine – kategorizacija poti - javna pot – javno dobro – splošna raba poti – dolžnost vzdrževanja pešpoti – poškodba pešca
V obravnavanem primeru občina z Odlokom sporne pešpoti ni kategorizirala kot javne poti, tožnica pa tudi ni zatrjevala, da bi, ob izpolnjenjih merilih, občina opustila ustrezno kategorizacijo sporne pešpoti kot javne poti. Zato (upoštevaje tudi, da je do škodnega dogodka prišlo na nepremičnini, ki je delno v zasebni lasti) sporna pešpot ni javna pot v smislu ZJC.
Na splošno velja, da zakon, kadar želi lastniku naložiti konkretno dolžnost do uporabnikov, to tudi izrecno pove. Ker ZJC ne vsebuje določbe v smislu, da bi morala občina (prva toženka) uporabnikom zagotoviti varno uporabo katerekoli pešpoti, obveznosti vzdrževanja in zagotovitve varnosti na sporni pešpoti ni mogoče utemeljiti z ZJC.
Informiranje tožnika (kot kupca) o možnosti plačila preostanka kupnine za vozilo s finančnim leasingom in določena podpora tožniku pri zbiranju potrebne dokumentacije, ne predstavlja takšnega nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost toženke (kot prodajalke). Svetovanje toženke tožniku, naj se ne ozira na dopise leasingodajalca in naj mu ne izvrši nobenega plačila, pa ni v pravno relevantni vzročni zvezi s tožniku nastalo škodo (le-ta je namreč posledica tožnikovega neizpolnjevanja veljavno sklenjene pogodbe o leasingu).
URS člen 23, 49, 120, 157. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-4. ZV člen 21, 21/6. ZZZ-1 člen 23.
razrešitev generalnega konzula – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt o razrešitvi generalnega konzula ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne drug akt, za katerega bi bilo v zakonu določeno, da se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt o razrešitvi generalnega konzula je akt Vlade iz 3. člena ZUS-1, zoper take akte pa upravni spor ni dopusten.