povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - raven hrupa v tej zadevi je bila relativno visoka, čeprav je stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 17. 4. 2005 do 1. 11. 2008 prebivali tožniki, od ceste oddaljena kar 52 metrov. V tem obdobju sta prvi tožnik in druga tožnica večino časa preživela doma, tretji tožnik pa je bil do konca novembra 2005 zaposlen v Mariboru kamor se je vsakodnevno vozil (7 mesecev), zatem je bil kot samozaposlen večino časa doma (29 mesecev), od maja 2008 pa zaradi ponovne zaposlitve odsoten po 8 ur dnevno (6 mesecev).
roki - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - trditveno breme - informativni dokaz - jezik v postopku - opustitev dolžnosti založitve predujma - plačilo predujma za izvedbo dokaza - dokazovanje - opustitev izvedbe dokaza - odškodninski spor - izvedenec - neupoštevanje izvedenega dokaza s strani pritožbenega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V konkretnem primeru so bila dejstva sicer zatrjevana, pomanjkljiva pa je bila morda kvečjemu njihova konkretizacija. Če gre torej za „nesklepčnost“ zaradi premalo ali nejasno substancirane tožbe, bi moralo sodišče z njo postopati kot z nepopolno tožbo in izvesti postopek, kot ga določa 108. člen ZPP, v kolikor ne oceni, da sta tožnika svojemu trditvenemu bremenu v okviru podanih navedb zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015359
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 339. ZLPPOD člen 9.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – lastninjenje - ničnost – posebne igre na srečo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je o identičnih pravnih vprašanjih, ki jih toženka problematizira v predlogu za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče že zavzelo stališča in nanje odgovorilo v svoji sodbi II Ips 391/2011 z dne 19. 4. 2012, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – razlog ekonomičnosti – sedež in bivališče pravdnih strank – sedež pooblaščenca
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti, saj je očitno za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču, na območju katerega je tako sedež območne enote tožene zavarovalnice, na katero se spor nanaša, kot tudi stalno prebivališče tožnika in njegovega sedanjega pooblaščenca (po preklicu pooblastila tožnikovemu prvotnemu pooblaščencu odvetniku.
Tožnici (toženki po nasprotni tožbi) sta glede dajatvenega zahtevka navadni sospornici, saj je mogoče spor zoper vsako od njiju rešiti na drugačen način (npr. če bi sodišče ugotovilo, da ena od njiju protipravno vznemirja toženca pri izvrševanju služnosti, druga pa ne). Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožnice (prve toženke po nasprotni tožbi) in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožnice (druge toženke po nasprotni tožbi).
ZPP člen 108, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
zamudna sodba - nepopolna tožba - sklepčnost tožbenega zahtevka - izdaja odločbe pred iztekom roka za odgovor - pravni interes za uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - povrnitev nematerialne škode - duševne boleče zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne boleče zaradi skaženosti
S prezgodnjo izdajo sodbe je bila tožeča stranka na abstraktni ravni namreč prizadeta oz. prikrajšana v svojih procesnih pravicah glede možnosti dopolnjevanja trditev in do materialnoprocesnega vodstva s strani sodišča. Sodišče je s tem kršilo določilo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP in s tem prizadelo pravni interes tožeče stranke.
Če sodišče šteje, da je tožba premalo substancirana, ker je opis življenjskega primera premalo natančen, je taka tožba nepopolna. Vse dotlej, dokler ostaja dejstveni substrat pomanjkljiv, ne moremo govoriti o popolni tožbi.
Pojem sklepčnosti je pojem materialnega prava, vendar pa v primeru kršitve in zmotne ocene (ne)sklepčnosti seže tudi na področje procesne kršitve, konkretno v vsebino določbe 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki za izdajo zamudne sodbe med ostalimi pogoji zahteva tudi, da je tožba sklepčna („da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi“). Če torej nižje sodišče zmotno presodi materialnopravno vprašanje sklepčnosti tožbe, hkrati stori procesno kršitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – stroški strank s prihodom na sodišče – bivališče pravdnih strank – sedež pooblaščencev
Smisel delegacije pristojnosti iz razlogov smotrnosti je predvsem v čim večji ekonomičnosti postopka. V ta okvir spada tudi težnja k čim nižjim stroškom postopka, ki so nedvomno v korelaciji s prevoznimi in drugimi stroški prihoda na sodišče, ki bremenijo udeležence postopka.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006083
ZKP člen 17, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 442. KZ člen 171, 171/1, 171/4. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – opravičilo – kršitev kazenskega zakona - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - dokazno breme - načelo iskanja materialne resnice
Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je obdolženec tisti, ki mora dokazovati resničnost svojih trditev ali vsaj dokazovati, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost, sodišče pa je zavezano ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovori, da gre za resnično trditev.
ZMZ člen 23, 23-9, 52, 52-2, 53, 53-1, 75. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/1-4, 76.
mednarodna zaščita – azil – subsidiarna zaščita – glavna obravnava v upravnem sporu – razlaga 9. člena ZUP
Določba 9. alineje 23. člena ZMZ se nanaša na to, da je treba upoštevati informacije o izvorni državi, ki so povezane izključno s konkretnim primerom in lahko vključujejo način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo treba upoštevati, ali v tožnikovi izvorni državi glede na njene zakone in druge predpise predstavlja udeležba na demonstracijah in spopad z varnostnimi silami, dejanje, ki povzroči preganjanje demonstrantov, in ugotoviti, kaj se lahko zgodi taki osebi glede na predpise te države. Čeprav sodišče prve stopnje v svoji odločbi formalno ugotavlja le kršitev materialnega prava, je iz razlogov izpodbijane sodbe razvidno, da je presodilo tudi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka o upravnem sporu v tem primeru ni utemeljen. Določbe 75. člena ZMZ ni mogoče razlagati le tako, da bi moralo sodišče v primeru, ko so v tožbi uveljavljani vsi tožbeni razlogi (ne le napake v dejanskem stanju), opraviti glavno obravnavo in na tej glavni obravnavi razčistiti tako dejanska in pravna vprašanja ter sanirati napake upravnega postopka. V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nepravilna uporaba materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato sodišče prve stopnje ni zavezano nadomestiti vseh ugotovljenih nepravilnosti z opravo glavne obravnave.
pooblastilo pravne osebe za vložitev revizije – brez navedbe imena podpisnika pooblastila za pravno osebo – nečitljiv podpis - zavrženje
Ker lahko pooblastilo odvetniku za zastopanje pravne osebe v sodnem postopku da le zakoniti zastopnik, pooblastitelj pa v obravnavanem primeru v pooblastilu ni navedel imena in priimka podpisnika pooblastila, je takšno pooblastilo nepopolno in se zato glede na določbo petega odstavka 98. člena ZPP šteje, da ni bilo predloženo.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost – invalidska komisija – dejansko stanje v upravnem postopku – meje sodne presoje invalidske odločbe – dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Ker sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev za ugotovitev invalidnosti vse do izdaje dokončne odločbe, gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP, na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1. Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Zakonodajalec je zaradi spoštovanja načela varstva zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave RS dolžan urediti prehodno obdobje, kadar nova ureditev posega v trajajoča razmerja oziroma upravičena pravna pričakovanja. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da 407. člen ZPIZ-1 ni neustaven zato, ker se sklicuje na delovnopravne predpise in ne na predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da je podano neskladje zakonske določbe z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) zaradi tega, ker zakon določa pogoj, kdaj se plačilo za nadurno delo upošteva pri odmeri pokojninske osnove, in ker ne določa, da je pogoj tudi plačilo prispevkov. Prav tako ZPIZ-1 s sporno zakonsko določbo ni posegel v že pridobljene pravice, zaradi česar ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZDR člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Ne glede na to, da je bilo vodstvo tožene stranke o tožnikovem vodenju poslov v zvezi s pripravami na izdelavo laserskih kartic sicer sproti obveščano, ne da bi se pri tem sumilo na kaznivo dejanje, je sodišče pravilno ugotovilo, da je 30-dnevni subjektivni rok za izredno odpoved pričel teči šele s seznanitvijo predsednika uprave z navedenim poročilom odvetnika, saj so znaki kaznivega dejanja bistveni element hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določb prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – omejitve delovne zmožnosti
Delodajalec mora pri delu upoštevati delavčevo delazmožnost, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih pregledov v smislu določb 22. člena ZVZD, na podlagi ugotovitev osebnega zdravnika oziroma odločitev imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo in na podlagi dokončne odločbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po tožničinem delu, se tožnica glede obstoja utemeljenega poslovnega razloga ni mogla uspešno sklicevati na domnevno diskriminacijo. Tudi sicer pa določbe o sistemizaciji delovnih mest (drugi odstavek 20. člena ZDR) delodajalcu omogočajo, da na delovnem mestu zaposli oziroma obdrži delavca z ustrezno stopnjo izobrazbe, kot je predvidena za takšno delovno mesto v sistemizaciji in se pri tem delavec z višjo stopnjo izobrazbe ne more sklicevati na prepovedano diskriminacijo v zvezi s to osebno okoliščino.
Tožnica v reviziji zatrjuje, da jo je tožena stranka umaknila s projektov oziroma premestila na drugo delovno mesto zaradi njene bolezni, medtem ko iz dejanske podlage sodbe izhaja, da razlog za odreditev delovnih nalog tožnice drugim delavcem ni bila njena odsotnost zaradi bolezni (ali drugih razlogov), pač pa dejstvo, da je bilo treba delo na projektih dokončati v predvidenih časovnih okvirih, razlog za premestitev tožnice pa je bil v tem, da delo na njenem dotedanjem delovnem mestu ni bilo več potrebno in je bilo to delovno mesto ukinjeno. Takšnih revizijskih navedb, ki so torej usmerjene le v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in dokazne ocene sodišča, ni mogoče upoštevati.
ZZVZZ člen 1, 1/3. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/3, 66, 262, 262/2.
začasna nezmožnost za delo – upoštevanje odločb invalidskega postopka – samostojni podjetnik
Brez priznanja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki krijejo rizik trajne okvare zdravja, oziroma dokler te pravice niso priznane v breme ZPIZ-a, socialne rizike okvare zdravja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi določb ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nosi tožena stranka.