bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – dokazovanje z izvedencem
Skladno z določili prvega odstavka 17. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in 258. člena ZKP, bi moralo sodišče ugotovljene pomanjkljivosti mnenja, bodisi z dodatnim zaslišanjem izvedenca bodisi z imenovanjem drugega izvedenca, odpraviti že samo. S tem pa, ko je brez razumne obrazložitve o materialnopravni relevantnosti in potrebnosti dokaza zavrnilo takšen dokazni predlog obrambe, je ravnalo arbitrarno, zato je treba pritrditi mnenju zagovornika, da je podana kršitev kazenskega postopka, ki je bistvena v smislu 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, saj vpliva na zakonitost sodbe.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - varnost ljudi
Sodišče mora napraviti obrazložen sklep o tem, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi, in sicer do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Navedena anticipacija posledic je odvisna od narave ter teže (bodočih) kaznivih dejanj, in ne od vprašanja, ali je z že izvršenimi kaznivimi dejanji prišlo do neposredne ogrozitve ali poškodbe zavarovane dobrine.
ZPP člen 239, 257, 258, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
dokaz z zaslišanjem strank - pravica do dokaza - pravica do izjavljanja v postopku - premoženjske razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKP člen 148, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prepoznava osumljenca na policiji - prepoznava po fotografijah – snemanje glavne obravnave – primerjava glasu - nasprotja v razlogih sodbe – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga
Postopanje sodišča, ko za namen preverjanja identitete govorca v posnetih telefonskih pogovorih uporabi posnetke glasu obsojenca z glavne obravnave, je povsem primerljivo z izvedbo identifikacije obtoženca kot storilca po pričah, zaslišanih na glavni obravnavi, glede na njegove vizualne značilnosti.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti - prepoznavnost osebe v tiskanem članku – prepoznavnost osebe prek spletnega brskalnika – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pravni interes za revizijo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Četudi bi bila dopuščena revizija glede pravne upoštevnosti prepoznavnosti tožnika prek spletnega brskalnika, pa ni izpodbijana presoja o odsotnosti vzročne zveze med ravnanjem tožencev in tožnikovo škodo, tako da tudi z ugoditvijo predlogu za dopustitev revizije tožnik z revizijo ne bi mogel uspeti.
URS člen 2, 14, 155. ZDoh člen 59, 61. ZDoh-2 člen 98, 98/7. Uredba o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin pri davku od dobička od kapitala člen 2.
davki – dohodnina od dobička iz kapitala – odsvojitev nepremičnine – vrednost kapitala ob pridobitvi – neprava retroaktivnost določb ZDoh-2 – lastno delo zavezanca
Po določbah ZDoh-2 se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo le stroški v vrednosti na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Stroški lastnih vlaganj, za katera revident ne zatrjuje, da jih je plačal, se tako ne vštevajo.
Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah ZDoh-2, ki so veljale za obdavčitev dobička iz kapitala ob odsvojitvi nepremičnine, torej takrat, ko je nastala davčna obveznost. Zato ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS), saj ZDoh-2 ni posegel v pravice revidenta, ampak kvečjemu v njegova pričakovanja, da bodo določbe o obdavčitvi kapitalskih dobičkov ob odsvojitvi nepremičnine enake, kot so bile ob njeni pridobitvi (tako imenovana neprava retroaktivnost).
Tožnica mora dokazati, da je poslabšanje njenega zdravstvenega stanja posledica splošne anestezije. Ker ni uspela dokazati, da bi med operativnim posegom prejela splošno anestezijo, zaradi katere naj bi ji nastala škoda, je izključena toženkina odškodninska odgovornost.
izvršilni postopek – škoda zaradi neučinkovitega opravljanja dejanj izvršbe - odškodninska odgovornost izvršitelja – skrbnost dobrega strokovnjaka - povrnitev premoženjske škode – višina škode
Ni pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da za škodo, ki nastane upniku zaradi prepočasnega in neučinkovitega opravljanja dejanj izvršbe, izvršitelj ne more odškodninsko odgovarjati na podlagi 289. člena ZIZ. Ta določba predstavlja posebno podlago za neposredno odškodninsko odgovornost izvršitelja in hitro ter učinkovito opravljanje dejanj izvršbe je ena od temeljnih dolžnosti izvršitelja, ki izhaja že iz 11. člena ZIZ. Pri ugotavljanju potrebne skrbnosti ravnanja je pri izvršitelju treba upoštevati pravni standard strokovne skrbnosti, ki od izvršitelja zahteva, da pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravna z večjo stopnjo skrbnosti, torej po pravilih stroke in običajih (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika). Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je klub številnim urgencam upnika od rubeža do prodaje vozila poteklo tri leta in pol, je pravilna odločitev tega sodišča, da je postopek trajal nedopustno dolgo in da izvršitelj zaradi tega, ker tožnik ni soglašal z njegovim obračunom stroškov in je zahteval, naj o obračunu odloči sodišče, nikakor ne bi smel odložiti nadaljnjih izvršilnih dejanj.
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost zakonske ureditve, četudi ta zaradi razlogov po 48. členu ZUstS ni bila razveljavljena, je revizijsko sodišče zapolnilo to vrzel v ZNB tako, da je upoštevalo pravila prej veljavnega Zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Ur. l. SRS, št. 18/87, ZVPNB), ki je z uveljavitvijo ZNB prenehal veljati. Prva toženka je zato tožnicama odškodninsko odgovorna za škodo, povzročeno z obveznim cepljenjem.
Nobeno cepivo ni povsem varno in popolnoma učinkovito. Vsako cepljenje predstavlja poleg velikih koristi tudi določeno tveganje. Cepljenje je zato takšna dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Revizijsko sodišče zato pritrjuje presoji nižjih sodišč, da je odgovornost prve toženke objektivna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odvzem premoženjske koristi
Čeprav je sodišče v obrazložitvi zmotno navajalo procesno situacijo iz 105. člena ZKP, pa je zapisalo tudi, da se nesporno ugotovljena protipravna premoženjska korist naloži v plačilo obsojenemu in s tem pojasnilo svojo odločitev o ukrepu odvzema premoženjske koristi, ki ga vsebuje izrek sodbe, zato ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Vsaka bolezen ima svoj naravni potek, v katerem lahko povzroči bolj ali manj hudo poslabšanje zdravja. Kljub napredku sodobne medicine poslabšanja zdravja zaradi neustavljivega naravnega poteka bolezni vedno ni mogoče preprečiti. Odškodninska odgovornost je zakonsko predvidena le za primere zdravniških napak, ne pa za primere bolezni in zdravstvenih stanj, ki so posledica naravnega poteka same bolezni in jih ni bilo mogoče preprečiti. Tveganje za takšno naključno škodo (poslabšanje zdravja), trpi vsak (pacient) sam. Zdravstvena ustanova se razbremeni odgovornosti, če dokaže, da poslabšanja zdravja kljub vsej zahtevani skrbnosti njenih delavcev ni bilo moč preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015282
Sodni red člen 92. ZNP člen 37. URS člen 11, 22, 62. ZPP člen 112. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 3, 4, 5, 21, 22.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – odgovornost delodajalca – odgovornost države – poškodba policista pri spremljanju voznika v intervencijsko vozilo – zmotna uporaba materialnega prava
Policistovo spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila ne predstavlja nevarne dejavnosti.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni uspel oblikovati pomembnega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločilo Vrhovno sodišče. Zatrjuje sicer, da ustrezne sodne prakse ni našel, vendar taka ugotovitev ni na mestu. S postavljenim vprašanjem toženec namreč izpodbija dokazno oceno, kakršno sta napravili nižji sodišči, skuša pa to po njegovem mnenju zmotno dejansko ugotovitev preobleči v pravno vprašanje pravilnosti metode dokazne ocene.
pravica do pritožbe – pooblastilo – odločba o brezplačni pravni pomoči – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zastopanje po pooblaščencu
Ob vložitvi tožbe sodišču predloženo tožnikovo pooblastilo pooblašča odvetniško družbo tudi za vložitev pritožbe, z odločbo priznana brezplačna pravna pomoč pa nima nobenega vpliva na veljavnost danega pooblastila.
OZ člen 6, 6/2, 147. ZZdrS člen 3. ZZDej člen 17. POZZ člen 41, 160.
povrnitev škode – odgovornost zdravstvene organizacije - skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba – odločitev zdravnika za metodo zdravljenja - potrebnost operacije – zmožnosti zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji
Zdravnik naj bi se pri zdravljenju pacienta vedno gibal v okviru, ki ga določajo sodobna medicinska doktrina, strokovni standardi in normativi. Ugotovil naj bi možnosti, ki jih nudi sodobna medicinska doktrina, in izbral tisto, ki se najtesneje sklada s potrebami in z zdravstvenim stanjem konkretnega pacienta. Ko pred tem izključi druge možnosti (kot morda še primernejše), izbere najustreznejši način zdravljenja.
ZDR člen 219, 210. ZTLR člen 38, 39. ZDen člen 72.
uporabnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – pasivna legitimacija – izročitev v posest – dobroverni lastniški posestnik
Glede na to, da je med pravdnima strankama potekal lastninskopravni spor, drugo toženo stranko ni mogoče označiti za dobrovernega lastniškega posestnika (primerjaj z določbo sedmega odstavka 39. člena ZTLR), kar velja še zlasti glede na dejstvo, da je zemljiškoknjižno vzpostavljeno lastništvo sporne nepremičnine v prid pravnega prednika tožnikov že ves čas od leta 1993 dalje.