krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlogi, ki jih navaja predsednica senata, ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti. Večinoma se namreč nanašajo le na predsednico senata, kar za prenos krajevne pristojnosti že pojmovno ne zadošča. Poleg tega žaljivi in drugi očitno tendenciozni in izkrivljeni prispevki (komentarji) ne morejo biti merilo za presojo videza nepristranskosti sodnika (torej za presojo vprašanja, kako njegovo nepristranskost razume javnost).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/4, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - vprašanje za predhodno odločanje SEU - dovoljena revizija - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - prisilna poravnava davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - splošna verodostojnost prosilca - notranja razselitev
Prosilcu se prizna mednarodna zaščita v obliki statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, če zatrjuje in izkaže, da v njegovem primeru obstojijo zakonsko določeni pogoji za to priznanje (26. - 28. člen ZMZ-1). Za priznanje statusa begunca mora prosilec tako izkazati, da v njegovem primeru obstoji eden izmed zakonsko določenih razlogov preganjanja iz 27. člena ZMZ-1 in da imajo zatrjevana dejanja preganjanja hkrati lastnosti, kot jih določa 26. člen ZMZ-1.1 Katera dejanja zajema pojem resne škode, ki je pogoj za priznanje statusa subsidiarne zaščite, pa določa 28. člen ZMZ-1.
Ugotovitev tožnikove splošne (ne)verodostojnosti je torej (le) podlaga za dokazno oceno pritožnikovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite oziroma, povedano z drugimi besedami, s presojo (ne)verodostojnosti tožnikovih izjav je (lahko) opravljena presoja izkazanosti razlogov, s katerimi je prosilec utemeljeval prošnjo za mednarodno zaščito.
Zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoča zgolj zaradi neizkazanosti okoliščin iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1. Že naslov tega člena pove, da gre za okoliščine utemeljevanja prošnje, nobena od teh okoliščin pa sama po sebi ni ne podlaga za priznanje mednarodne zaščite ne za zavrnitev prošnje.
dovoljenost revizije - neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - jasno zakonsko besedilo
Odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu odstranitve neskladno zgrajenih objektov je jasen že na podlagi branja besedila drugega odstavka 153. člena ZGO-1.3 Ta je v delu, kjer določa, da pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, povsem razumljiv. Brez vsakega dvoma namreč določa odstranitev le neskladno torej nezakonito zgrajenih delov objekta, to je tistih delov za katere gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Inšpekcijski postopek po 153. členu ZGO-1 se namreč vodi prav zaradi neskladne gradnje in njegov namen je vzpostaviti zakonito stanje, to je stanje, kot ga določa gradbeno dovoljenje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revident ni navedel niti konkretnega pravnega vprašanja, niti pravnega pravila v zvezi z materialnopravnimi zahtevami v postopku odobritve pravnega posla oziroma v zvezi z ničnostjo, ki naj bi bilo prekršeno. Kršitve procesnih pravil postopka odobritve pravnega posla namreč same zase niso predmet revizijske presoje, saj se v reviziji ne presoja pravilnost upravnega postopka ampak le pravilnost postopka upravnega spora (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka (prim. sklep X Ips 368/2014). Iz revidentovih navedb ni jasno, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
denacionalizaciia - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - ugotavljanje datuma smrti - pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, saj revident ni izkazal, da bi bil verjeten pravni naslednik po pokojni upravičenki do denacionalizacije.
Sklep nepravdnega sodišča, s katerim je bil ugotovljen datum smrti, predstavlja rešeno predhodno vprašanje v upravnem postopku denacionalizacije. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ter je postalo sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi, na katero je Vrhovno sodišče vezano.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - dejansko življenje
Prvo vprašanje, ki ga postavlja revidentka v zvezi s predmetom upravnega spora, v obravnavani zadevi ni pravno pomembno, za obravnavanje tega vprašanja pa iz revizije tudi ni mogoče razbrati, kakšen bi lahko bil revidentkin pravni interes za tako presojo. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj pojasnilo, da je treba v obravnavani zadevi (gre namreč za upravni akt, ki je bil izdan na prvi stopnji, utemeljen pa je tudi z razlogi iz obrazložitve drugostopenjske odločbe) argumentacijo iz obeh odločb obravnavati kot celoto.
V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na razlago pojma "poskusa vračanja" iz četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da vprašanja, na katerega bi želela odgovor Vrhovnega sodišča, revidentka sploh ne izpostavi. Iz dejanskega stanja zadeve, na katero bi bilo Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 vezano tudi v postopku revizije, izhaja, da revidentka ni niti navajala niti izkazala kakršnegakoli poskusa vzpostavitve (ponovne) dejanske in trajne povezave z Republiko Slovenijo in s tem želje nadaljevati z življenjem v Republiki Sloveniji (interes po obnovitvi statusa), kar je tudi bistvena sestavina splošne opredelitve dejanskega življenja iz prvega odstavka in pogoja iz četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD.6 Za odločitev sodišča prve stopnje je bila tako ključna dejanska ugotovitev, da revidentka v postopku ni uspela izkazati predpisanega pogoja, in ne zožujoče materialnopravno stališče sodišče prve stopnje, ki je v obrazložitvi sodbe v zvezi s tem izrecno navedlo, da je pojem "poskusov vračanja" iz navedene zakonske določbe pomensko odprt pojem, ki nakazuje na vsakršno ravnanje (oziroma njegov poskus), ki kaže na željo oziroma voljo nekoga, da bi se vrnil nazaj (npr. zaprosilo za vizum, za začasno prebivanje, iskanje zaposlitve). Razlaga, ki bi jo morda želela uveljaviti revidentka, da zakonska zahteva po poskusu vračanja vključuje tudi vsakršno odsotnost poskusa vračanja v nadaljnjem obdobju petih let (po preteku prvega petletnega obdobja od zapustitve Republike Slovenije v avgustu 1991 do avgusta 1996), pa je očitno napačna in v nasprotju z vsemi ustaljenimi metodami razlage prava.
Ker revidentka ob kritiki zakonske ureditve le splošno navaja, da gre za neustavnost, ne da bi sploh vsebinsko opredelila, s katero ustavno normo je navedena ureditev v nasprotju, Vrhovnemu sodišču ni omogočila, da bi njeno zadevo lahko ovrednotilo kot pomembno za rešitev (novih) ustavnopravnih vprašanj, povezanih z ustavnostjo navedene zakonske ureditve.
dovoljenost revizije - zemljišče v lasti republike slovenije - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec - odstranitev odloženih odpadkov - plačilo stroškov - posest odpadkov
Izpodbijana sodba temelji na presoji, da je stroške odstranitve nezakonito odloženih odpadkov neznanega povzročitelja dolžan kriti revident (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS) kot "alter ego države", to je pravna oseba, na katero je zakon prenesel de iure in de facto upravljanje zemljišč, torej vsa upravičenja in tudi vso vsebino lastninske pravice, zato revidentovo vprašanje, ali se lahko šteje, da je "izvajal posest" nad odpadki v smislu tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 za to zadevo ni pravno relevantno in na zakonitost in pravilnost odločitve ne vpliva. V posledici tega pa tudi ni pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Ker v spornem razmerju ne gre za vprašanje pravic ali obveznosti iz sistema socialne varnosti, kot socialni spor opredeljuje 58. člen ZDSS-1, ne gre za socialni spor na področju socialnih prejemkov iz 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.
dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Revident kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje, ki v delu, v katerem sprašuje, kdo je lahko stranka upravnega postopka, v pravni teoriji in praksi ne vzbuja nobenih dvomov ali dilem, in se v tem delu, tako kot je zastavljeno, kot tudi v drugem delu, ko sprašuje, kdaj se lahko upravni postopki združijo v en postopek, nanaša le na vodenje upravnega postopka oziroma na njegovo pravilnost, kar pa samo zase ni predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1. V postopku revizije se zato ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. V posledici tega revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic
Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic spada med regulirane dejavnosti. ZASP (oziroma sedaj Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ZKUASP) natančno določa, katere obveznosti mora kolektivna organizacija izpolnjevati pri svojem poslovanju. Ker gre za upravljanje s pravicami tudi na podlagi samega zakona, brez pooblastila avtorja (obvezno kolektivno upravljanje), njeno delovanje nadzira toženka po organu, ki je bil za ta namen ustanovljen z zakonom.
ugovor - izčrpanost pravnih sredstev - učinkovito pravno sredstvo
Procesna zakonitost (kot odraz načela pravne države) v upravnem sporu zahteva, da sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost tožbe, najprej preveri izpolnjenost zakonsko določenih procesnih predpostavk, na podlagi katerih se meritorna presoja izpodbijanega upravnega akta lahko začne. Brez njih vsebinsko odločanje sodišča o spornem predmetu ni dopustno.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, ki je v tem, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Z odpravo odločbe, s katero je bil Center za socialno delo A. razrešen dolžnosti tožnikovega skrbnika po uradni dolžnosti in za opravljanje skrbništva pooblaščen B. B., je bilo tako ponovno vzpostavljeno skrbniško razmerje med tožnikom in CSD. Zato je tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika nepotreben in ne vpliva na presojo učinkov njegove vloge.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dejansko življenje - vsebina obravnavane zadeve - poskusi vračanja
Prvo vprašanje, ki ga postavlja revident v zvezi s predmetom upravnega spora, v obravnavani zadevi ni pravno pomembno, za obravnavanje tega vprašanja pa iz revizije tudi ni mogoče razbrati, kakšen bi lahko bil revidentov pravni interes za tako presojo. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj pojasnilo, da je treba v obravnavani zadevi (gre namreč za upravni akt, ki je bil izdan na prvi stopnji, utemeljen pa je tudi z razlogi iz obrazložitve drugostopenjske odločbe) argumentacijo iz obeh odločb obravnavati kot celoto.
V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na razlago pojma "poskusa vračanja" iz četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD, vprašanja, na katerega bi želel odgovor Vrhovnega sodišča, revident ni izpostavil. Za odločitev sodišča prve stopnje je bila namreč ključna dejanska ugotovitev, da revident v postopku ni uspel izkazati predpisanega pogoja, (saj ni izkazal niti navajal nobenih ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v tem obdobju sploh poskušal vrniti v Slovenijo), in ne zožujoče materialnopravno stališče sodišče prve stopnje, ki je v obrazložitvi sodbe v zvezi s tem izrecno navedlo, da je pojem "poskusov vračanja" iz navedene zakonske določbe pomensko odprt pojem, ki nakazuje na vsakršno ravnanje (oziroma njegov poskus), ki kaže na željo oziroma voljo nekoga, da bi se vrnil nazaj (npr. zaprosilo za vizum, za začasno prebivanje, iskanje zaposlitve). Razlaga, ki bi jo morda želel uveljaviti revident, da zakonska zahteva po poskusu vračanja vključuje tudi vsakršno odsotnost poskusa vračanja v nadaljnjem obdobju petih let (po preteku prvega petletnega obdobja od zapustitve Republike Slovenije v avgustu 1991 do avgusta 1996), pa je očitno napačna in v nasprotju z vsemi ustaljenimi metodami razlage prava.
Ker revident ob kritiki zakonske ureditve le splošno navaja, da gre za neustavnost, ne da bi sploh vsebinsko opredelil, s katero ustavno normo je navedena ureditev v nasprotju, Vrhovnemu sodišču ni omogočil, da bi njegovo zadevo lahko ovrednotilo kot pomembno za rešitev (novih) ustavnopravnih vprašanj, povezanih z ustavnostjo navedene zakonske ureditve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004248
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/1, 420/2, 420/5, 372, 372-1, 387.. KZ-1 člen 20, 20/1, 240, 240/1, 240/2.. ZOPOKD člen 4, 4-1, 4-3, 5, 5/4.. ZGD-1 člen 247, 248, 263, 263/1.. URS člen 22.
bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pomanjkljivi razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - prepoved finančne asistence - odločba o odvzemu premoženjske koristi - zakonski znaki - enako varstvo pravic v postopku - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - dejanski koncern - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - izčrpanost pravnih sredstev - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - fiktivni posli - prikrajšanje - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe
Sprememba obtožnice, temelječa na spremenjenem vrednotenju dejstev, dokaznega gradiva in pravnih institutov, je dopustna, če je skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno) sodni praksi. Obramba mora izkazati materialnopravno pomembnost predlaganega dokaza.
Možnost posrednega storilstva, je izključena, ker je obsojenec sam izpolnil znake kaznivega dejanja.
Vprašanje, ali je storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabil (zlorabil) svoj položaj, se presoja na podlagi aktov gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi storilec protipravno deloval.
V dejanskem koncernu škodovanje odvisnim družbam brez možnosti nadomestitve prikrajšanj ni dopustno.
Pristop, ki temelji le na presoji določenih delov posameznega dokaza brez upoštevanja drugih delov istega dokaza in preostalih dokazov, je metodološko pomanjkljiv.
Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni premoženjsko korist.
Pravica do obrambe ne more biti kršena s spremembo obtožnice, s katero tožilec preoblikuje opis in zmanjša obtožbene očitke.
dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ustavitev inšpekcijskega postopka - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Posledica, ki jo revidentke navajajo (nezmožnost uporabe nepremičnine brez nadstreška) ni posledica v tem sporu izpodbijanega akta, to je sklepa o zavrženju predloga za ustavitev inšpekcijskega postopka. Ta sklep, s katerim je bilo odločeno le o procesnem predlogu strank, se namreč ne izvršuje in tudi ne spreminja ter ne posega v pravne položaje strank. Zato tudi ne povzroča samostojnih posledic. S tem procesnim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank. Že iz tega razloga uveljavljani pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.
ZUS-1 člen 2, 3, 66, 66/2, 66/3. ZSKZDČEU-1 člen 23, 23/7.
upravni akt - subsidiarni upravni spor
To, da je v zadevi odločal izvenobravnavni senat, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano. Prav tako pa je bilo pritožniku zoper sklep o dovolitvi predaje Republiki Italiji sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZSKZDČEU-1, saj je zoper odločitev senata na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
ZPP-UPB3 člen 87, 88, 88/3. ZGD-1 člen 4, 4/2, 35, 35/3. ZUS-1 člen 22.
obseg pooblastila prokurista
Tretji odstavek 35. člena ZGD-1 izrecno določa, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano posebno z zakonom določeno pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta
Vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.
ZPP člen 112, 112/1 112/2, 343, 343/2, 346. ZUS-1 člen 22, 22/2.
pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - prepozna pritožba
Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa strankam. Po določbi drugega odstavka 343. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, je pritožba prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka. Na podlagi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče, če pa je poslana po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.