spor o pristojnosti - združitev pravd - delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Sodišče sklepa o združitvi pravd ne bi smelo sprejeti, saj gre za postopka, ki tečeta pred različnimi sodišči (prvi odstavek 300. člena ZPP). Odločanje o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz razlogov smotrnosti pa je na podlagi 67. člena ZPP pridržano le Vrhovnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00006036
URS člen 26. OZ člen 131, 135. ZJC-B člen 19. ZPP člen 360.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost lokalne skupnosti - kategorizacija občinskih cest - ukinitev kategorizacije javne poti - pravica do povračila škode - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Glede pravnih vprašanj, ki jih sproži pritožba, zadostuje, če zavzeta stališča pritožbenega sodišča logično nasprotujejo razlogovanju pritožnika, kakor je bilo tudi v tej zadevi, in ni treba, da pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na vsak posamezen pravni argument pritožnika.
Po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Določba, ki zadeva tudi odškodninsko odgovornost občine, ni samozadostna. Dopolnjujejo jo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost. Splošna pravila o odškodninskih obveznostih pa za nastanek odškodninske odgovornosti terjajo poleg protipravnosti ravnanja po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS še nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivdo. Medtem ko mora protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo dokazati oškodovanec (tožnik), pa je trditveno in dokazno breme glede krivde na tožencu, kot je jasno določeno v 131. členu OZ. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Revidentki zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi lahko odškodninsko odgovarjala le za tako ravnanje, s katerim bi namerno povzročala škodo tožeči stranki.
ZZLPPO člen 2, 5, 5/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1. ZLPP člen 3, 3/1, 3/3, 17, 17/1, 20, 20/2, 48.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetje z družbenim kapitalom - ugotovitev obstoja lastninske pravice
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - odškodninski spor
Ker ZPP izključne krajevne pristojnosti za takšen spor ne določa, je Okrožno sodišče v Novi Gorici ob prehodnem preizkusu tožbe zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZV-1 člen 139, 139/1, 143, 143/1, 144, 144/2, 199.
ničnost koncesijske pogodbe - pravni interes za tožbo
Ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe sama po sebi še ne spremeni/izboljša pravnega položaja tožnice. Ker koncesija ob ugoditvi tožbenemu zahtevku v obravnavanem primeru še ne bi prenehala, je pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da je posledica, ki jo s tožbo zasleduje tožnica (podelitev koncesije njej) preveč oddaljena.
Dokler obstaja odločba o izbiri/določitvi koncesionarja oziroma dokler (v primeru prenehanja koncesijske pogodbe) ni izdan ustrezen akt vlade, koncesija obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00002553
SZ-1 člen 68, 70, 70/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 212.
večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Zakon za primere, kadar skupne stroške med etažne lastnike deli upravnik in obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, določa, da mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Iz besedila zakonske določbe ne izhaja, da bi bil upravnik tretji osebi dolžan posredovati zgolj identifikacijske podatke o etažnem lastniku in skupno višino njegove neplačane obveznosti, in še manj, da bi zgolj ti podatki zadostovali za vložitev tožbe zoper neplačnika. Izraz "podatki o etažnem lastniku, potrebni za vložitev tožbe" pomeni vse podatke, potrebne za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj upnik lahko v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom.
Zahteva po ustreznem substanciranju tožbenega zahtevka v skladu z dogovorjenim ključem delitve v notranje razmere med etažnimi lastniki nikakor ne posega, kot to zmotno meni revidentka.
dopuščena revizija - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantrum
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošno sprejeta formulacija obrestnega zahtevka ("od ... do plačila") sama po sebi vsebuje tudi pravilo "ne ultra alterum tantum".
stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija
Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.
Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.
spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine
Čeprav drugi odstavek 103. člena ZS določa, da je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, je pri odstopu zadeve pristojnemu krajevnemu sodišču treba upoštevati tudi določila ZPP. Ta v drugem odstavku 22. člena določa, da se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, to pa lahko stori ob predhodnem preizkusu tožbe.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali so bili v zadevi pravilno uporabljeni določbi 956. člena OZ, sedmega odstavka 949. člena OZ ter določilo posebnega pogoja EV/137 splošnih pogojev zavarovalne pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dolžnica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka - dopuščena revizija - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem
Do odgovora glede dopustnosti uveljavljanja neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ tudi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom je zato mogoče priti le na podlagi namenske razlage tega instituta. Glede na že pojasnjen namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost uveljavitve (celotnega) poplačila od podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek. Stališče revidenta, da naj bi tožeča stranka z začetkom stečajnega postopka nad podjemnikom izgubila možnost uveljavljanja neposrednega zahtevka, je zato materialnopravno zmotno.
Ker revizijsko sodišče še ni izdalo odločbe, je umik revizije po drugem odstavku 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP dopusten in upošteven, zaradi česar revizijsko sodišče o reviziji ne bo odločalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00003401
ZASP člen 34, 40, 41, 101, 167. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 377. ZRTVS-1 člen 6.
varstvo avtorskih pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - prenos materialne avtorske pravice - avtorsko delo iz delovnega razmerja - posest avtorskega dela - druge pravice avtorja - pravica dostopa in izročitve - uporaba avtorskega dela
Odločitev sodišča prve in druge stopnje glede tožbenega zahtevka na sklenitev dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katerega mora tožena stranka od tožeče stranke odkupiti materialne avtorske pravice na avtorskih delih, navedenih v tožbenem zahtevku, temelji na stališču, da toženke v sklenitev takšnega pravnega posla ni mogoče prisiliti, ker ji materialno pravo takšne obveznosti ne nalaga. Povedano z drugimi besedami: tožnik po materialnem pravu nima pravice od toženke zahtevati, da z njim sklene dogovor s takšno vsebino, kot izhaja iz tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-5. ZKP člen 138.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna obsodila kazenska sodba - zaporna kazen - odsotnost z dela - rok za podajo izredne odpovedi
Razlog iz pete alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je nastal s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku (tedaj je začel teči objektivni rok), delodajalec pa ga je ugotovil, ko je bil s to sodbo seznanjen (takrat je pričel teči subjektivni rok). V obravnavanem primeru to pomeni, da je rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči, ko je bila toženka s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani uradno seznanjena s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. Subjektivni rok ni pričel teči kasneje, na dan zagovora, pa tudi prej ne. Toženka glede tega, da bo tožnica zaradi prestajanja kazni odsotna z dela več kot šest mesecev, na zagovoru ni izvedela nič novega, za pisno obdolžitev pa ne zadošča zgolj neuradna informacija, da je sodba v kazenskem postopku pravnomočna.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
"Drugi tehtni razlogi", ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je ena izmed toženk sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - subjektivna kumulacija nedenarnih zahtevkov - pravica do revizije - zavrženje revizije
Pri nediferencirano navedeni vrednosti spornega predmeta se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca (v obravnavanem primeru na kateri par tožencev) se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Tožena stranka nepravilni navedbi vrednosti spornega predmeta tudi ni ugovarjala, ampak je nanjo izrecno pristala. Vse to pa pomeni, da si tožena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
Določba 202. člena KZ-1 predstavlja lex generalis določbe 196. člena KZ-1 - slednja ureja samo tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca na podlagi delovnega razmerja. Določba 202. člena KZ-1 pa je po vsebini širša in ne zajema neplačevanja prispevkov za socialno varnost na podlagi delovnega razmerja, temveč opredeljuje vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (kršitev predpisov o socialnem zavarovanju predstavljajo neplačevanje avtorskih prispevkov, invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in drugih socialnih prejemkov).
Vrhovno sodišče je vezano na pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega v konkretnem primeru izhaja, da je bil obsojenec tisti, ki je bil pooblaščen za vodenje poslov, odgovoren za poslovanje obeh gospodarskih družb I. S., d. o. o., in I., d. o. o., s tem pa odgovoren za pravilno in zakonito plačevanje prispevkov. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb zaslišanih prič (delavcev in stečajnih upraviteljev) in obsojenčevega zagovora zaključilo, da je bil obsojenec direktor in dejanski poslovodja obeh gospodarskih družb tudi v obdobju, ko sta bila sicer statusnopravno gledano kot direktorja obeh gospodarskih družb v javnih evidencah navedena Z. K. in B. B., za katera je sodišče ugotovilo, da gre za slamnata direktorja.
Neizpolnitev delovnopravnih obveznosti gospodarskih družb ne more razbremeniti obsojenca njegove kazenskopravne odgovornosti. Pri očitanem kaznivem dejanju je potrebno upoštevati zakonske znake po 196. členu KZ-1, iz katerega izhaja, da se mora obsojenec i) zavedati, da ne ravna po predpisih in ii) zavedati posledic svoje kršitve.
Institut priglasitve terjatev v stečajnem postopku ne vpliva na adhezijski postopek tako, da bi bilo treba slednjega ustaviti ali prekiniti, saj takšnega razmerja oziroma prednostne obravnave stečajnega postopka ne določata niti ZKP niti ZFPPIPP, takšnih stališč pa ni možno najti niti v procesni teoriji. Ker noben zakon ne določa, da je treba adhezijski postopek ustaviti oziroma prekiniti, niti nima neprijava terjatve v stečajnem postopku (pravne ali fizične osebe) za posledico prekluzijo premoženjskopravnega zahtevka, izvirajočega iz storjenega kaznivega dejanja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o premoženjskopravnih zahtevkih odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku. Odločitev kazenskega sodišča o premoženjskopravnih zahtevkih bi bila materialnopravno napačna le v primeru, če bi zagovornik zatrjeval in izkazal, da je do poplačila terjatev v stečajnem postopku prišlo pred pravnomočnostjo izpodbijane kazenske sodbe. S poplačilom terjatev v stečajnem postopku (delno) prenehajo tudi odškodninske terjatve oškodovancev, ker je škoda, ki jim je nastala s kaznivim dejanjem, na ta način (vsaj delno) povrnjena. Tega pa zagovornik z očitkom o neprijavi terjatev takšne situacije ne zatrjuje in je po logiki stvari še manj izkaže.