začasna odredba - težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe - nedokazane trditve - prepoved opravljanja storitev sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti
Tožeča stranka ni izkazala, da zatrjevane škode sama, drugače kot z zadržanjem izvršitve izpodbijane odločbe tožene stranke, ne more preprečiti, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe le pavšalno navajala, da v času, ko bodo posamezna vračila po zatrjevanih posojilnih pogodbah (v katerih naj bi sama nastopala kot posojilojemalka in ki jih glede na izpodbijano odločbo tožene stranke ne sme več podaljševati) zapadla, s tolikšnimi sredstvi ne bo razpolagala. Zgolj posplošena trditev, da dinamika vračil po posojilnih pogodbah (v katerih sama nastopa kot posojilodajalka) ne bo dovolj za poplačilo obveznosti, ki bodo nastale po odredbi tožene stranke, pa za utemeljitev razlogov za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 111.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Dejstvo, da je v pogodbi dogovorjen izpolnitveni rok, samo po sebi nič ne pove o naravi tega roka. Določenost izpolnitvenega roka še ne pomeni, da je pogodba fiksna. Pogodbeno določeni rok je fiksen šele, če je hkrati tudi bistvena sestavina pogodbe. Za presojo narave roka je odločilno, ali ima izpolnitev z zamudo za sopogodbenika še kakšen smisel. Če v primerih sicer na videz jasne pogodbene določbe pogodbeni stranki uspe z ustreznimi navedbami ustvariti dvom v to, da sta bistveni sestavini pogodbe ne samo izpolnitev same obveznosti, temveč tudi njena izpolnitev v predpisanem roku, in da je zato povsem mogoče, da je bil skupni namen pogodbenikov drugačen - tak, ki bi v primernem dodatnem izpolnitvenem roku dovoljeval tudi izpolnitev z zamudo - potem je treba šteti pogodbeno določbo za sporno in je ni mogoče enostavno uporabiti, tako, kot se glasi. Tedaj je treba dognati, kakšen je bil v resnici skupni namen pogodbenih strank (drugi odstavek 82. člena OZ).
Okoliščina, da sta razpravljajoči sodnik in predlagateljica kdaj prišla v stik, po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščinai ob razumnih merilih ne ustvarja videz pristranskosti celotnega sodišča.
aleatorna pogodba - pogodba o preužitku - fiktivna pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - enakost dajatev - pravica do zasebnega življenja - pravica do zasebne lastnine - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, zaradi česar že po naravi stvari ni mogoče opraviti ex post facto analize in obračuna vrednosti opravljenih prevzemnikovih storitev.
Posameznik (v obravnavnem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Lahko je do sebe neusmiljen in neizprosno varčuje, lahko po mili volji zapravlja, lahko živi v odrekanju, lahko "na veliki nogi". Kot si želi, kar mu ustreza, ga osrečuje in izpolnjuje. Vse to posamezniku zagotavlja ustavno jamstvo svobode na premoženjskem področju (33. in 67. člen Ustave) in tudi jamstvo nedotakljivosti zasebnega življenja (35. člen Ustave).
Preužitkarica bi zato lahko s premoženjem razpolaga tudi tako, da bi temeljito spremenila svoj življenjski slog. Lahko bi vse svoje prihranke in drugo premoženje vložila v nepojmljivo razkošje in nerazumno zapravljivost. Če bi to storila z "zlobnim" namenom prikrajšati dediče, bi si morda lahko kdo mislil, da je njeno ravnanje nespodobno, za koga lahko celo nemoralno. Vendar bi bilo pravno povsem dopustno. Dopustno zato, ker bi za njim stale omenjene ustavne garancije svobode.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Stvarnopravni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice in obligacijski za ureditev okolice nista zahtevka, ki bi se opirala na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Pa tudi ne medsebojno povezana zahtevka v smislu petega odstavka 367. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001370
SPZ člen 92, 99. OZ člen 583. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prekarij - trditveno breme - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Na tožencih je bilo trditveno in dokazno breme, da imata za svojo posest pravno podlago (v smislu obrambe pred reivindikacijskim zahtevkom) oziroma da njuno vznemirjanje ni protipravno (v smislu obrambe pred negatornim zahtevkom). Toženca sta trdila in uspela dokazati, da sta za izgradnjo nasipa in urejanje dela parcele imela tožničino soglasje.
S tem se še ni nazaj na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede vseh ostalih značilosti in elementov tega razmerja. Sodišči nižjih stopenj sta povsem upravičeno presojali celotno trditveno podlago, ki sta jo v zvezi s tem razmerjem podala toženca.
Ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta sodišči zatrjevana dejstva podvrgli določeni pravni podlagi, ki je v postopku ni prej nihče izrecno "poimenoval". Tudi ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta pri presoji zahtevka upoštevali vsa ugotovljena dejstva, ne pa le enega specifičnega, za katerega sta toženca menila, da je edino upoštevno, to je obstoj soglasja. To ne pomeni, da jima je bila odvzeta možnost izjave glede ostalih dejstev - še več, ta dejstva sta celo sama zatrjevala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Toženka je zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 10, 103, 103/5.
trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - prerekana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - dopuščena revizija
Toženkine trditve, da ji solastnica ni dovolila uporabljati sporne nepremičnine in da nanjo (zaradi odklonitve soglasja) ni bilo moč priključiti vode in elektrike, zadoščajo za obrazloženo nasprotovanje primernosti stanovanja, ki ga poseduje najemnik in predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, sklenjene za neprofitno najemnino.
Zakonska dikcija primernega stanovanja je široka in jo je treba napolniti glede na okoliščine vsakokratnega primera. Po oceni revizijskega sodišča pa postavlja pod vprašaj primernost stanovanja oziroma stavbe, v kateri ni (mogoče priklopiti) vode in elektrike ali v kateri ni drugih pogojev za običajno in človeku dostojno bivanje.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi in glede obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje.
- ali je odločitev sodišča, da ne obstaja soodgovornost delavke za padec pri hoji ob izvajanju dela, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, s tem ko je svojo odločitev oprlo na dejstvo, ki ni bilo zatrjevano, prekoračilo pravila trditvenega in dokaznega bremena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - videz nepristranskosti - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča
Okoliščina, da pravdna stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožničinem zahtevku na organizacijsko povezanem stvarno pristojnem sodišču, ki sodi pod isto pritožbeno sodišče, lahko ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00002116
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - posojilna pogodba - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najeto posojilo glede na ravnanje toženke v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dolžnica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka - dopuščena revizija - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem
Do odgovora glede dopustnosti uveljavljanja neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ tudi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom je zato mogoče priti le na podlagi namenske razlage tega instituta. Glede na že pojasnjen namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost uveljavitve (celotnega) poplačila od podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek. Stališče revidenta, da naj bi tožeča stranka z začetkom stečajnega postopka nad podjemnikom izgubila možnost uveljavljanja neposrednega zahtevka, je zato materialnopravno zmotno.
Ker revizijsko sodišče še ni izdalo odločbe, je umik revizije po drugem odstavku 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP dopusten in upošteven, zaradi česar revizijsko sodišče o reviziji ne bo odločalo.
stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija
Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.
Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.
dopuščena revizija - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantrum
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošno sprejeta formulacija obrestnega zahtevka ("od ... do plačila") sama po sebi vsebuje tudi pravilo "ne ultra alterum tantum".
spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine
Čeprav drugi odstavek 103. člena ZS določa, da je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, je pri odstopu zadeve pristojnemu krajevnemu sodišču treba upoštevati tudi določila ZPP. Ta v drugem odstavku 22. člena določa, da se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, to pa lahko stori ob predhodnem preizkusu tožbe.