začasna odredba - težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe - nedokazane trditve - prepoved opravljanja storitev sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti
Tožeča stranka ni izkazala, da zatrjevane škode sama, drugače kot z zadržanjem izvršitve izpodbijane odločbe tožene stranke, ne more preprečiti, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe le pavšalno navajala, da v času, ko bodo posamezna vračila po zatrjevanih posojilnih pogodbah (v katerih naj bi sama nastopala kot posojilojemalka in ki jih glede na izpodbijano odločbo tožene stranke ne sme več podaljševati) zapadla, s tolikšnimi sredstvi ne bo razpolagala. Zgolj posplošena trditev, da dinamika vračil po posojilnih pogodbah (v katerih sama nastopa kot posojilodajalka) ne bo dovolj za poplačilo obveznosti, ki bodo nastale po odredbi tožene stranke, pa za utemeljitev razlogov za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 111.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Dejstvo, da je v pogodbi dogovorjen izpolnitveni rok, samo po sebi nič ne poved o naravi tega roka. Določenost izpolnitvenega roka še ne pomeni, da je pogodba fiksna.Pogodbeno določeni rok je fiksen šele, če je hkrati tudi bistvena sestavina pogodbe. Za presojo narave roka je odločilno, ali ima izpolnitev z zamudo za sopogodbenika še kakšen smisel. Če v primerih sicer na videz jasne pogodbene določbe pogodbeni stranki uspe z ustreznimi navedbami ustvariti dvom v to, da sta bistveni sestavini pogodbe ne samo izpolnitev same obveznosti, temveč tudi njena izpolnitev v predpisanem roku, in da je zato povsem mogoče, da je bil skupni namen pogodbenikov drugačen - tak, ki bi v primernem dodatnem izpolnitvenem roku dovoljeval tudi izpolnitev z zamudo - potem je treba šteti pogodbeno določbo za sporno in je ni mogoče enostavno uporabiti, tako, kot se glasi. Tedaj je treba dognati, kakšen je bil v resnici skupni namen pogodbenih strank (drugi odstavek 82. člena OZ).
Okoliščina, da sta razpravljajoči sodnik in predlagateljica kdaj prišla v stik, po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščinai ob razumnih merilih ne ustvarja videz pristranskosti celotnega sodišča.
aleatorna pogodba - pogodba o preužitku - fiktivna pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - enakost dajatev - pravica do zasebnega življenja - pravica do zasebne lastnine - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, zaradi česar že po naravi stvari ni mogoče opraviti ex post facto analize in obračuna vrednosti opravljenih prevzemnikovih storitev.
Posameznik (v obravnavnem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Lahko je do sebe neusmiljen in neizprosno varčuje, lahko po mili volji zapravlja, lahko živi v odrekanju, lahko "na veliki nogi". Kot si želi, kar mu ustreza, ga osrečuje in izpolnjuje. Vse to posamezniku zagotavlja ustavno jamstvo svobode na premoženjskem področju (33. in 67. člen Ustave) in tudi jamstvo nedotakljivosti zasebnega življenja (35. člen Ustave).
Preužitkarica bi zato lahko s premoženjem razpolaga tudi tako, da bi temeljito spremenila svoj življenjski slog. Lahko bi vse svoje prihranke in drugo premoženje vložila v nepojmljivo razkošje in nerazumno zapravljivost. Če bi to storila z "zlobnim" namenom prikrajšati dediče, bi si morda lahko kdo mislil, da je njeno ravnanje nespodobno, za koga lahko celo nemoralno. Vendar bi bilo pravno povsem dopustno. Dopustno zato, ker bi za njim stale omenjene ustavne garancije svobode.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Stvarnopravni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice in obligacijski za ureditev okolice nista zahtevka, ki bi se opirala na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Pa tudi ne medsebojno povezana zahtevka v smislu petega odstavka 367. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001370
SPZ člen 92, 99. OZ člen 583. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prekarij - trditveno breme - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Na tožencih je bilo trditveno in dokazno breme, da imata za svojo posest pravno podlago (v smislu obrambe pred reivindikacijskim zahtevkom) oziroma da njuno vznemirjanje ni protipravno (v smislu obrambe pred negatornim zahtevkom). Toženca sta trdila in uspela dokazati, da sta za izgradnjo nasipa in urejanje dela parcele imela tožničino soglasje.
S tem se še ni nazaj na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede vseh ostalih značilosti in elementov tega razmerja. Sodišči nižjih stopenj sta povsem upravičeno presojali celotno trditveno podlago, ki sta jo v zvezi s tem razmerjem podala toženca.
Ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta sodišči zatrjevana dejstva podvrgli določeni pravni podlagi, ki je v postopku ni prej nihče izrecno "poimenoval". Tudi ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta pri presoji zahtevka upoštevali vsa ugotovljena dejstva, ne pa le enega specifičnega, za katerega sta toženca menila, da je edino upoštevno, to je obstoj soglasja. To ne pomeni, da jima je bila odvzeta možnost izjave glede ostalih dejstev - še več, ta dejstva sta celo sama zatrjevala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Toženka je zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 10, 103, 103/5.
trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - prerekana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - dopuščena revizija
Toženkine trditve, da ji solastnica ni dovolila uporabljati sporne nepremičnine in da nanjo (zaradi odklonitve soglasja) ni bilo moč priključiti vode in elektrike, zadoščajo za obrazloženo nasprotovanje primernosti stanovanja, ki ga poseduje najemnik in predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, sklenjene za neprofitno najemnino.
Zakonska dikcija primernega stanovanja je široka in jo je treba napolniti glede na okoliščine vsakokratnega primera. Po oceni revizijskega sodišča pa postavlja pod vprašaj primernost stanovanja oziroma stavbe, v kateri ni (mogoče priklopiti) vode in elektrike ali v kateri ni drugih pogojev za običajno in človeku dostojno bivanje.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi in glede obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje.
- ali je odločitev sodišča, da ne obstaja soodgovornost delavke za padec pri hoji ob izvajanju dela, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, s tem ko je svojo odločitev oprlo na dejstvo, ki ni bilo zatrjevano, prekoračilo pravila trditvenega in dokaznega bremena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - videz nepristranskosti - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča
Okoliščina, da pravdna stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožničinem zahtevku na organizacijsko povezanem stvarno pristojnem sodišču, ki sodi pod isto pritožbeno sodišče, lahko ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00002116
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - posojilna pogodba - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najeto posojilo glede na ravnanje toženke v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem.
ZFPPIPP člen 59, 121, 122, 122/1-2, 123, 126, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/5, 267/6, 268. ZPP člen 344, 366.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od pogodbe - stečajni postopek - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - opcijska oblikovalna pravica - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - sporno dejstvo - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu
Izjava o uresničitvi odstopne pravice mora biti naslovljena na sopogodbenika in ne na sodišče, saj pogodbe ne bo razvezalo sodišče, temveč bo zgolj dalo soglasje k dolžnikovemu odstopu od nje. Stališče sodišča druge stopnje, da je izjava o odstopu od pogodbe že pojmovno vsebovana v dolžnikovem predlogu sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice, torej ne upošteva, da mora biti naslovnik izjave sopogodbenik, ne pa (zgolj) sodišče.
Za izjavo o uresničitvi odstopne pravice niti ZFPPIPP niti OZ ne predpisujeta obličnosti.
Glede na navedbo stečajne dolžnice iz odgovora na pritožbo, da je bila podana ustna odstopna izjava, je treba šteti, da je šlo za sporno dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne bi smelo upoštevati navedb ene od strank (stečajne dolžnice) brez izvedbe dokaznega postopka.
prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - izjava volje - privolitev - konkludentno ravnanje
Prenos pogodbe je posebna oblika razpolagalnega pravnega posla, katerega razpolagalni učinki nastopijo s privolitvijo druge pogodbene stranke obligacijskega razmerja, ki se prenaša. Zakon privolitve v prenos pogodbe podrobneje ne ureja, vendar pa je mogoče utemeljeno sklepati, da za izjavo o privolitvi veljajo vsi pogoji za veljavnost pravnega posla. Tako je o privolitvi v prenos pogodbe mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke, kar pomeni, da ni treba, da bi bila volja vselej izražena izrecno. In ker je prenos pogodbe konstrukt pogodbe o prevzemu dolga in cesije, se sme tudi pri presoji privolitve v prenos pogodbe upoštevati domneva iz tretjega odstavka 427. člena OZ.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 339, 339/1, 339/2-8.
cesija - pooblastilo - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlaga besedila pooblastil, ki jih je predložila tožena stranka, ne omogoča enoznačnega zaključka, da so bile terjatve leasingodajalcev odstopljene toženi stranki, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjevala, da bi bil pravi namen pooblastil v cesiji terjatev, in ni predlagala dokazov v tej smeri.
Trditve o vsebini prave volje pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke so trditve o dejstvih, dejstva pa je treba v postopku navajati pravočasno, sicer jih sodišče ne upošteva
Prevzemnik dolga ne more spreminjati pogodbenega razmerja, iz katerega izvira dolg. S prevzemom dolga koga drugega stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki postane s tem prost obveznosti (prvi odstavek 429. člena OZ), ne stopi pa na mesto prejšnjega dolžnika kot pogodbene stranke. Potem ko prevzame dolg, se lahko z upnikom dogovarja o načinu njegove izpolnitve, celo o odpustu dolga, ne pa tudi o spremembi pogodbe, na podlagi katere je dolg nastal. Če bi prevzemnik dolga stopil v celoti na mesto pogodbene stranke, bi šlo za prenos pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00002551
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bile podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005586
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.
Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.