OZ člen 10, 131, 179. ZOdvT člen člen 21. ZST-1 člen 32, 32/3.
Objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na stopnicah - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odvetniški stroški - zastopanje v delu postopka - sprememba tožbenega zahtevka
Nepričvrščene stopnice brez nameščenih držal niso bile varne in tudi hoja po njih ni bila varna, in je take okoliščine povzročila prav opustitev zavarovanca toženke, ki svojega obiskovalca (tožnika) ni opozoril na opisano nedokončanost in s tem bistveno pomanjkljivost stopnic, zato je s takim ravnanjem zavarovanec toženke kršil splošno prepoved povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanj OZ), za kar v skladu s 131. členom OZ odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Ker bi lahko tožnik za celotni postopek pooblastil odvetnika, mu ni mogoče odrekati pravice, da svojega pooblaščenca pooblasti za prenos pooblastila na odvetnika le za določen del postopka, v katerem so tožniku posledično nastali odvetniški stroški.
Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.
URS člen 22, 23, 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO-1 člen 3. Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekomerni hrup - presoja višine odškodnine
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica, ki je urejena v 72. členu URS. Zakonsko ureditev odškodninske odgovornosti zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja manifestira določba tretjega odstavka 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo med pravno priznano in nepriznano škodo.
OZ člen 216, 216/1, 217. ZIZ člen 41, 41/6, 41a. ZM člen 1. ZPP člen 108, 108/5.
izvršba na podlagi menice – veljavnost menice – fotokopiran menični obrazec
Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti).
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – dogovor o arbitraži – pisna oblika – pogodba o upravljanju
Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078976
ZPVAS člen 10. ZDen člen 71. ZPP člen 496.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti - vrnitev premoženja in pravic - nevračanje v naravi - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe
Zastaralni rok v odškodninskih zadevah prične teči z dnem, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki je škodo povzročil. Tožeča stranka je za škodo izvedela takrat, ko je bil zahtevek za vrnitev posamezne parcele v naravi pravnomočno zavrnjen. S tistim dnem je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati odškodnino na podlagi 10. člena ZPVAS. Zastarani ne bi bili zahtevki o katerih bi upravni organ odločil po 29. 10. 2004. Zahtevki, o katerih je bilo odločeno pred tem datumom, pa so zastarani.
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 56. ZUstS člen 1, 1/3, 44.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ne ultra alterum tantum - učinkovanje odločb ustavnega sodišča rs
Dodati je, da so odločbe Ustavnega sodišča republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) obvezne, kar pomeni, da v kolikor dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka, bi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pazilo na omejitve iz ustavne odločbe ob poplačilu upnika.
delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - vračunavanje obveznosti na podlagi delnega poplačila
Določba 288. člena OZ ureja položaj, ko dolžnik v zvezi z isto (posamezno) obveznostjo dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške in ko njegovo plačilo ne zadošča za poplačilo te celotne obveznosti (plačani znesek je manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov). Pravilo predpisuje, da se znesek plačila uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.