OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka od tožene prevzela ključe spornih poslovnih prostorov, prostore zračila in nekatere tudi oddala novim najemnikom. Takšno ravnanje ne pomeni konkludentne privolitve k odstopu od celotne pogodbe.
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja napako tehnične narave – sodišče v razloge sodbe napačno povzame vsebino dokaza (ne da bi pri tem dokaz ocenjevalo ali se kako drugače do njega opredeljevalo). Da in s čim je prišlo do takšne napake mora konkretno zatrjevati stranka, ki se na napako sklicuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081336
OZ člen 247. ZPP člen 191, 192, 192/1, 213, 213/2, 287.
pogodbena kazen – sosporništvo
Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Sodna praksa dosledno poudarja, da gre za kogentno določbo, ki učinkuje ne glede na dogovor strank, pri čemer pojasnjuje, da je opisana prepoved namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Nasprotno pravna teorija dopušča možnost pogodbene kazni, in sicer takrat, ko upnik uresniči pravico odstopiti od pogodbe, torej v primeru neizpolnitve pogodbe .
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/1, 197.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – neupravičena obogatitev – obratovalni stroški – upravnik
Stranki mora biti zagotovljena pravica do izvedbe dokazov, ki pa ni neomejena. Po 213. členu ZPP namreč sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Dolžnosti sodišča, da določen dokaz izvede, ustreza dolžnost strank, da svoje dokazne predloge konkretizirajo. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem „ustrezne stroke“, pri čemer ni z ničemer opredeljeno, kaj naj bi slednji ugotavljal, nikakor ne predstavlja ustrezno specificiranega dokaznega predloga.
Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se splošno pravilo iz 190. člena OZ dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Po tej podlagi bi bila tako tožeča stranka lahko upravičena do povračila plačil, ki jih je namesto tožene stranke opravila drugim dobaviteljem, in sicer neodvisno od veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev.
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 56. ZUstS člen 1, 1/3, 44.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ne ultra alterum tantum - učinkovanje odločb ustavnega sodišča rs
Dodati je, da so odločbe Ustavnega sodišča republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) obvezne, kar pomeni, da v kolikor dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka, bi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pazilo na omejitve iz ustavne odločbe ob poplačilu upnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078976
ZPVAS člen 10. ZDen člen 71. ZPP člen 496.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti - vrnitev premoženja in pravic - nevračanje v naravi - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe
Zastaralni rok v odškodninskih zadevah prične teči z dnem, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki je škodo povzročil. Tožeča stranka je za škodo izvedela takrat, ko je bil zahtevek za vrnitev posamezne parcele v naravi pravnomočno zavrnjen. S tistim dnem je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati odškodnino na podlagi 10. člena ZPVAS. Zastarani ne bi bili zahtevki o katerih bi upravni organ odločil po 29. 10. 2004. Zahtevki, o katerih je bilo odločeno pred tem datumom, pa so zastarani.
delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - vračunavanje obveznosti na podlagi delnega poplačila
Določba 288. člena OZ ureja položaj, ko dolžnik v zvezi z isto (posamezno) obveznostjo dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške in ko njegovo plačilo ne zadošča za poplačilo te celotne obveznosti (plačani znesek je manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov). Pravilo predpisuje, da se znesek plačila uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.