OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079967
OZ člen 150, 153, 153/3, 168, 174, 179. ZPP člen 155.
prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodba
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%.
Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca.
Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078907
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 179. ZKP člen 234.
povrnitev negmotne škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – varstvo osebnostnih pravic – subjektivna izpoved o osebnih lastnostih toženca – razžalitev – objektivna žaljivost – negativne osebne lastnosti – izpovedba priče pred sodiščem
Pojem razžalitve oziroma žalitve je pravni standard in je treba v vsakem posamičnem primeru posebej presojati, ali je neko ravnanje objektivno žaljivo in zato protipravno. Vsaka nespoštljivost oziroma nevljudnost, ki koga čustveno prizadene, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Izrazi kot so „malo čuden“, „drugače pa ni čisto diht“, „maščevalen“, „poklic izrablja v osebne namene“, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar pa njihova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjave so bile dane v kazensko-preiskovalnem postopku v katerem je bila toženka zaslišana kot priča, torej pri izpolnjevanju njene zakonske in moralne dolžnosti, in je toženka izpovedovala o osebnih lastnostih toženca po svojem lastnem prepričanju in zaznavi.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – dokazno breme – ugovor dovoljene samopomoči – takojšna samopomoč – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Tožnik je sporno pot na enak način uporabljal že nekaj let pred namestitvijo spornih ovir na pot. Ob takih ugotovitvah je pravilna ocena in presoja, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, protipravno in ni izpolnjevalo potrebnih elementov dovoljene samopomoči o neposredni nevarnosti in časovnem sovpadanju ravnanj tožencev z zatrjevanimi posegi tožnika v njihovo posest. Pritožniki svojega ravnanja ne morejo opravičiti s časovno oddaljenimi ravnanji ter preteklimi dogodki, ob katerih naj bi posredovala policija. Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
dediščinska tožba - lastninsko pravna tožba - pobotni ugovor - pomoč zapustniku - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja
Dediščinska tožba je možna le med osebami dediči istega zapustnika, med katerimi je/teče spor o dedni pravici, ker ena izmed njih uveljavlja svojo dedno enako ali močnejšo dedno pravico proti osebi, ki posest stvari prav tako utemeljuje s svojo dedno pravico. Ker so toženke po odločitvi Vrhovnega sodišča izgubile svoj dednopravni naslov (njihov zahtevek, da preklic oporoke, ki je predstavljal njihov temelj za dedovanje, nima učinka, je bil zavrnjen) in je bilo tako stanje že ob vložitvi tožbe, je tožba, obravnavani zadevi lastninskopravna, tak zahtevek pa ne zastara.
OZ člen 216, 216/1, 217. ZIZ člen 41, 41/6, 41a. ZM člen 1. ZPP člen 108, 108/5.
izvršba na podlagi menice – veljavnost menice – fotokopiran menični obrazec
Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti).
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka od tožene prevzela ključe spornih poslovnih prostorov, prostore zračila in nekatere tudi oddala novim najemnikom. Takšno ravnanje ne pomeni konkludentne privolitve k odstopu od celotne pogodbe.
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja napako tehnične narave – sodišče v razloge sodbe napačno povzame vsebino dokaza (ne da bi pri tem dokaz ocenjevalo ali se kako drugače do njega opredeljevalo). Da in s čim je prišlo do takšne napake mora konkretno zatrjevati stranka, ki se na napako sklicuje.
odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev
Dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ, odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema
sklep
a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti
sklep
a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.
Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.
ZD člen 32, 142, 224. ZPP člen 286, 286/1, 394, 394/10, 396, 396/1, 396/1-6, 397, 397/2.
sklep o dedovanju - pravnomočnost - terjatev do zapuščine - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - tožbeni zahtevek dednopravne narave - izločitev iz zapuščine - dednopravna pravica - eventualna maksima - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev dokaznih predlogov - stroški postopka - nagrada za postopek za zastopanje večih strank - nagrada za narok - nagrada za postopek
Dejstva na katera tožnica opira svoj tožbeni zahtevek bi slednja namreč lahko uveljavljala že v predhodnem zapuščinskem postopku, zato obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP v zvezi s 224. členom ZD ni podan. Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil, v pravdi pa ga ne utemeljuje z okoliščinami, ki bi narekovale obnovo postopka, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081336
OZ člen 247. ZPP člen 191, 192, 192/1, 213, 213/2, 287.
pogodbena kazen – sosporništvo
Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Sodna praksa dosledno poudarja, da gre za kogentno določbo, ki učinkuje ne glede na dogovor strank, pri čemer pojasnjuje, da je opisana prepoved namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Nasprotno pravna teorija dopušča možnost pogodbene kazni, in sicer takrat, ko upnik uresniči pravico odstopiti od pogodbe, torej v primeru neizpolnitve pogodbe .
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/1, 197.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – neupravičena obogatitev – obratovalni stroški – upravnik
Stranki mora biti zagotovljena pravica do izvedbe dokazov, ki pa ni neomejena. Po 213. členu ZPP namreč sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Dolžnosti sodišča, da določen dokaz izvede, ustreza dolžnost strank, da svoje dokazne predloge konkretizirajo. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem „ustrezne stroke“, pri čemer ni z ničemer opredeljeno, kaj naj bi slednji ugotavljal, nikakor ne predstavlja ustrezno specificiranega dokaznega predloga.
Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se splošno pravilo iz 190. člena OZ dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Po tej podlagi bi bila tako tožeča stranka lahko upravičena do povračila plačil, ki jih je namesto tožene stranke opravila drugim dobaviteljem, in sicer neodvisno od veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452. ZNPosr člen 5, 25, 25/5.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo – najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje – spor majhne vrednosti – kršitev pravice do izjave – pravočasnost navajanja dejstev
Plačilo ¼ od dogovorjene 2 % provizije je skladno s 5. petim odstavkom 25. člena ZNPosr.
V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, v kateri podaja navedbe in dokazne predloge, v naslednji dovoljeni vlogi pa lahko le še odgovori na navedbe nasprotne stranke. Ker je toženec trditev, da ga tožnik ni seznanil s tem, da je pogodbo o posredovanju sklenil tudi z drugo stranko, podal šele v drugi pripravljalni vlogi, ima to za posledico njeno neupoštevnost.