STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
dediščinska tožba - lastninsko pravna tožba - pobotni ugovor - pomoč zapustniku - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja
Dediščinska tožba je možna le med osebami dediči istega zapustnika, med katerimi je/teče spor o dedni pravici, ker ena izmed njih uveljavlja svojo dedno enako ali močnejšo dedno pravico proti osebi, ki posest stvari prav tako utemeljuje s svojo dedno pravico. Ker so toženke po odločitvi Vrhovnega sodišča izgubile svoj dednopravni naslov (njihov zahtevek, da preklic oporoke, ki je predstavljal njihov temelj za dedovanje, nima učinka, je bil zavrnjen) in je bilo tako stanje že ob vložitvi tožbe, je tožba, obravnavani zadevi lastninskopravna, tak zahtevek pa ne zastara.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 151, 151/1. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost zavarovanca – soprispevek oškodovanca – deljena odgovornost – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravdni stroški – nagrada odvetnika – nagrada za posel – nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Od povprečnega človeka je mogoče pričakovati, da se ob tem, ko se povzpne na (običajno visoko) pisalno mizo, ne poškoduje, ter da z mize (varno) sestopi na tla, kar stori tako, da se drži (in se torej po robu mize ne giba prostoročno) oziroma se nanjo povzpne kleče ter z nje v takem položaju tudi sestopi. Ker tožnica v danem primeru (očitno) ni ravnala tako, je tudi sama v veliki meri pripomogla k škodnemu dogodku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je njen prispevek 40%.
Stroška sestave odškodninskega zahtevka ni mogoče uvrstiti med pravdne stroške, saj dopustnost tožbe ni pogojena z njegovo vložitvijo.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 252, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom – postopek osebnega stečaja – terjatve iz naslova življenjskih stroškov dolžnika
Tekom stečajnega postopka (tudi tekom postopka osebnega stečaja) je izvršba zoper stečajnega dolžnika dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine po teh določbah ni predvidena.
Ker je tožnik sklenjen dogovor za brezplačno uporabo stanovanjske hiše preklical, je prekaristično razmerje med pravdnima strankama prenehalo, zato je upravičen do zahtevka na izročitev stanovanjske hiše v neposredno posest.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka od tožene prevzela ključe spornih poslovnih prostorov, prostore zračila in nekatere tudi oddala novim najemnikom. Takšno ravnanje ne pomeni konkludentne privolitve k odstopu od celotne pogodbe.
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja napako tehnične narave – sodišče v razloge sodbe napačno povzame vsebino dokaza (ne da bi pri tem dokaz ocenjevalo ali se kako drugače do njega opredeljevalo). Da in s čim je prišlo do takšne napake mora konkretno zatrjevati stranka, ki se na napako sklicuje.
Ker je upnica v predlogu opozorila, da se je šele tekom izvršilnega postopka izkazalo, da ima dolžnik po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 134/2012 z dne 29. 1. 2014 terjatev do dolžnikov (predlog za izvršbo je bil vložen že 16. 9. 2011), ter pojasnila, kaj je podlaga za spremembo sredstva izvršbe, potemtakem ne gre samo za navedbo novega izvršilnega sredstva ter prepis zakonskih določb, kot to ocenjuje sodišče prve stopnje, ampak je takšen predlog po oceni sodišča druge stopnje šteti kot obrazloženo vlogo in jo je kot tako treba tudi vrednotiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081336
OZ člen 247. ZPP člen 191, 192, 192/1, 213, 213/2, 287.
pogodbena kazen – sosporništvo
Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Sodna praksa dosledno poudarja, da gre za kogentno določbo, ki učinkuje ne glede na dogovor strank, pri čemer pojasnjuje, da je opisana prepoved namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Nasprotno pravna teorija dopušča možnost pogodbene kazni, in sicer takrat, ko upnik uresniči pravico odstopiti od pogodbe, torej v primeru neizpolnitve pogodbe .
odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev
Dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ, odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema
sklep
a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti
sklep
a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.
OZ člen 216, 216/1, 217. ZIZ člen 41, 41/6, 41a. ZM člen 1. ZPP člen 108, 108/5.
izvršba na podlagi menice – veljavnost menice – fotokopiran menični obrazec
Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti).
Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.
OZ člen 10, 131, 179. ZOdvT člen člen 21. ZST-1 člen 32, 32/3.
Objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na stopnicah - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odvetniški stroški - zastopanje v delu postopka - sprememba tožbenega zahtevka
Nepričvrščene stopnice brez nameščenih držal niso bile varne in tudi hoja po njih ni bila varna, in je take okoliščine povzročila prav opustitev zavarovanca toženke, ki svojega obiskovalca (tožnika) ni opozoril na opisano nedokončanost in s tem bistveno pomanjkljivost stopnic, zato je s takim ravnanjem zavarovanec toženke kršil splošno prepoved povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanj OZ), za kar v skladu s 131. členom OZ odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Ker bi lahko tožnik za celotni postopek pooblastil odvetnika, mu ni mogoče odrekati pravice, da svojega pooblaščenca pooblasti za prenos pooblastila na odvetnika le za določen del postopka, v katerem so tožniku posledično nastali odvetniški stroški.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452. ZNPosr člen 5, 25, 25/5.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo – najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje – spor majhne vrednosti – kršitev pravice do izjave – pravočasnost navajanja dejstev
Plačilo ¼ od dogovorjene 2 % provizije je skladno s 5. petim odstavkom 25. člena ZNPosr.
V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, v kateri podaja navedbe in dokazne predloge, v naslednji dovoljeni vlogi pa lahko le še odgovori na navedbe nasprotne stranke. Ker je toženec trditev, da ga tožnik ni seznanil s tem, da je pogodbo o posredovanju sklenil tudi z drugo stranko, podal šele v drugi pripravljalni vlogi, ima to za posledico njeno neupoštevnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.