sodna ureditev meje – umik predloga – povračilo stroškov – stroški, ki jih je udeleženec postopka povzročil po svoji krivdi
Iz celotnega poteka postopka izhaja, da je bil ta očitno sprožen po nepotrebnem. Na to kaže sama okoliščina, da je prišlo (ker se ne predlagatelj in ne njegov pooblaščenec, ne da bi svoj izostanek opravičila, naroka nista udeležila) do umika predloga in da postopek ni prinesel pravnih posledic. Vse to pa hkrati potrjujejo navedbe nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlagateljev predlog, in sicer da naj bi predlagatelj v konkretnem postopku predlagal „zgolj“, da se meja uredi tako, kakor je bila „ugotovljena“ (predlagana) v predhodnem postopku ureditve meje, in s katero se predlagatelj takrat ni strinjal. Glede na zaključek o nepotrebnosti postopka, je stroške, ki so zaradi njega nastali nasprotnemu udeležencu, moč pripisati predlagateljevi krivdi. Iz tega razloga mu jih je ta dolžan tudi povrniti.
zloraba procesnih pravic - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - denarna kazen
Ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku za glavno obravnavo navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila pravdnega postopka.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – motenje posesti – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – motilna dejanja
Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070642
ZGD-1 člen 8, 8-3, 8-4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - prekinitev postopka - - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Za izdajo začasne odredbe v pravdi, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba prvič, verjetno izkazati terjatev do družbe in drugič, verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja toženec, torej obstoj pogojev/pogoja za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, vendar ga lahko reši pravdno sodišče samo, in sicer v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078919
OZ člen 557. ZDen člen 80. ZPP člen 13. ZNP člen 5. ZZK-1 člen 6.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – zapuščina – predmet zapuščinskega postopka – darilo – odstop dednega deleža – predhodno vprašanje – v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini – publicitetni učinek vknjižbe
Zapustnik je že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju razpolagal s celotnim svojim premoženjem, ki ga je izročil tožencu, a ker je zapustnik nepremičnine v pogodbi le opisal in ni navedel zemljiškoknjižnih podatkov, vknjižba lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo na toženca ni bila mogoča. Toženec je že na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju postal lastnik spornih nepremičnin, njihova izročitev pa je bila odložena do izročiteljeve smrti.
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba ali pa je tožnik tožencu denar izročil z namenom vložitve zneska kot naložbe v investicijski sklad, saj namen izročitve zneska na prevzeto zavezo toženca, da bo prejeti znesek (vložek) tožniku vrnil, ne vpliva.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – skupno premoženje zakoncev
Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja.
Listina o sklenitvi zakonske zveze ni pravni naslov po ZVEtL.
predhodna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – nepravnomočen plačilni nalog – odločba ustavnega sodišča
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev
Dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ, odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema
sklep
a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti
sklep
a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.
Ker je upnica v predlogu opozorila, da se je šele tekom izvršilnega postopka izkazalo, da ima dolžnik po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 134/2012 z dne 29. 1. 2014 terjatev do dolžnikov (predlog za izvršbo je bil vložen že 16. 9. 2011), ter pojasnila, kaj je podlaga za spremembo sredstva izvršbe, potemtakem ne gre samo za navedbo novega izvršilnega sredstva ter prepis zakonskih določb, kot to ocenjuje sodišče prve stopnje, ampak je takšen predlog po oceni sodišča druge stopnje šteti kot obrazloženo vlogo in jo je kot tako treba tudi vrednotiti.
OZ člen 507, 512, 512/1, 513, 513/3. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 105, 105/1 ZPP člen 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
razveljavitev pogodbe - prodaja kmetijskih in stavbnih zemljišč - zaključena celota - predkupna pravica - materialno procesno vodstvo
Zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa prvostopno sodišče ni dovolj popolno raziskalo za odločitev pomembnega dejanskega stanja niti ni pravdnim strankam v okviru materialnega procesnega vodstva dalo dovolj možnosti za navedbo vseh odločilnih dejstev, dopolnitev nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih ter ponudbo oz. dopolnitev dokazil kljub pravilnemu stališču, da vseh hkrati prodanih nepremičnin (stavbnih zemljišč in kmetijskih zemljišč) ni mogoče obravnavati kot zaključene celote, z razveljavitvijo kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice v celoti (tudi v delu, v katerem je bila prodaja parcel s statusom kmetijskih zemljišč izvedena pravilno) ter naložitvijo prvi toženki, da kupoprodajno pogodbo za vse nepremičnine pod enakimi pogoji sklene s tožnicama, dejansko vse navedene nepremičnine obravnavalo enotno in jih s tako odločitvijo vse podredilo režimu, ki velja za mednje zajeti stavbni zemljišči.
URS člen 22, 23, 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO-1 člen 3. Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekomerni hrup - presoja višine odškodnine
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica, ki je urejena v 72. členu URS. Zakonsko ureditev odškodninske odgovornosti zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja manifestira določba tretjega odstavka 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo med pravno priznano in nepriznano škodo.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – dogovor o arbitraži – pisna oblika – pogodba o upravljanju
Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka od tožene prevzela ključe spornih poslovnih prostorov, prostore zračila in nekatere tudi oddala novim najemnikom. Takšno ravnanje ne pomeni konkludentne privolitve k odstopu od celotne pogodbe.
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja napako tehnične narave – sodišče v razloge sodbe napačno povzame vsebino dokaza (ne da bi pri tem dokaz ocenjevalo ali se kako drugače do njega opredeljevalo). Da in s čim je prišlo do takšne napake mora konkretno zatrjevati stranka, ki se na napako sklicuje.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/1, 197.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – neupravičena obogatitev – obratovalni stroški – upravnik
Stranki mora biti zagotovljena pravica do izvedbe dokazov, ki pa ni neomejena. Po 213. členu ZPP namreč sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Dolžnosti sodišča, da določen dokaz izvede, ustreza dolžnost strank, da svoje dokazne predloge konkretizirajo. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem „ustrezne stroke“, pri čemer ni z ničemer opredeljeno, kaj naj bi slednji ugotavljal, nikakor ne predstavlja ustrezno specificiranega dokaznega predloga.
Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se splošno pravilo iz 190. člena OZ dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Po tej podlagi bi bila tako tožeča stranka lahko upravičena do povračila plačil, ki jih je namesto tožene stranke opravila drugim dobaviteljem, in sicer neodvisno od veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev.
OZ člen 216, 216/1, 217. ZIZ člen 41, 41/6, 41a. ZM člen 1. ZPP člen 108, 108/5.
izvršba na podlagi menice – veljavnost menice – fotokopiran menični obrazec
Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti).