pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – gradbeno dovoljenje – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – originaren način pridobitve lastninske pravice
Gradbeno dovoljenje ni ena od predpostavk pridobitve lastninske pravice na podlagi 1. odstavka 116. člena SZ.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 151, 151/1. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost zavarovanca – soprispevek oškodovanca – deljena odgovornost – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravdni stroški – nagrada odvetnika – nagrada za posel – nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Od povprečnega človeka je mogoče pričakovati, da se ob tem, ko se povzpne na (običajno visoko) pisalno mizo, ne poškoduje, ter da z mize (varno) sestopi na tla, kar stori tako, da se drži (in se torej po robu mize ne giba prostoročno) oziroma se nanjo povzpne kleče ter z nje v takem položaju tudi sestopi. Ker tožnica v danem primeru (očitno) ni ravnala tako, je tudi sama v veliki meri pripomogla k škodnemu dogodku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je njen prispevek 40%.
Stroška sestave odškodninskega zahtevka ni mogoče uvrstiti med pravdne stroške, saj dopustnost tožbe ni pogojena z njegovo vložitvijo.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
poroštvo – poroštvena izjava – obličnost poroštvene izjave – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – veljavnost izjave o poroštvu – skupni namen pogodbenikov – oblike zavarovanja – jamčevanje – razlaga spornih določil
Če je porok kot zakoniti zastopnik družbe vedel za glavno obveznost, za katero se zavezuje kot porok, ker je pri pogajanjih in sklepanju posla aktivno sodeloval, pomanjkljiva obličnost poroštvene izjave še ne pomeni neveljavnosti poroštvene pogodbe.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Sklicevanje na navedbe predlagatelja o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
Pritožbeno navajanje, češ da terjatev še ni zapadla v plačilo (ker naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da se zapadlost terjatve dogovori na čas, ko bo toženec začel normalno poslovati), predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto. Da naj bi toženec na to okoliščino tekom postopka na prvi stopnji (na kakršenkoli način) opozarjal, iz spisa ni razvidno. Pritožnik tudi sicer ne pojasni, na katerem naroku oziroma v okviru katere vloge naj bi to storil. Takšen ugovor je zato neutemeljen.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 6.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca – nevarno območje – druge tehnične rešitve
Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne spremembe, ki so bile doslej neme, je treba vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožniku je škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja. Zato je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine za nepremoženjsko škodo šele po tem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in je bil obseg škode z izdelavo izvedenskega mnenja ugotovljen.
Kot prihodek se sicer lahko šteje tudi dnevnica, vendar samo tisti del, ki za oškodovanca pomeni prihranek, ne pa del, s katerim je kril določene življenjske stroške, katerim je bil tak prejemek namenjen.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.
dokazovanje z izvedencem – pravica do drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Naloga izvedenca je, da odgovori na relevantne pripombe strank, kar je v obravnavanem primeru tudi storil in torej njegovo dodatno zaslišanje ni bilo potrebno.
Ker in je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje ocenilo kot jasno, razumljivo in strokovno utemeljeno, ni bilo razloga za postavitev drugega izvedenca. Takšne apriorne pravice namreč stranka nima.
Ni res, da imajo listine dokazno moč le, če so predložene v originalu. Velja načelo proste presoje dokazov.
Res je bil tožnik kot podjetnik izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije, vendar to ne vpliva na njegove pravice in obveznosti iz obdobja pred tem. Samostojni podjetnik namreč ni pravna, pač pa je fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožnik.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079967
OZ člen 150, 153, 153/3, 168, 174, 179. ZPP člen 155.
prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodba
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%.
Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca.
Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacija
Začasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu
AIPA
. Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu
AIPA
z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078907
URS člen 35. OZ člen 131, 131/1, 179. ZKP člen 234.
povrnitev negmotne škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – varstvo osebnostnih pravic – subjektivna izpoved o osebnih lastnostih toženca – razžalitev – objektivna žaljivost – negativne osebne lastnosti – izpovedba priče pred sodiščem
Pojem razžalitve oziroma žalitve je pravni standard in je treba v vsakem posamičnem primeru posebej presojati, ali je neko ravnanje objektivno žaljivo in zato protipravno. Vsaka nespoštljivost oziroma nevljudnost, ki koga čustveno prizadene, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Izrazi kot so „malo čuden“, „drugače pa ni čisto diht“, „maščevalen“, „poklic izrablja v osebne namene“, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar pa njihova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjave so bile dane v kazensko-preiskovalnem postopku v katerem je bila toženka zaslišana kot priča, torej pri izpolnjevanju njene zakonske in moralne dolžnosti, in je toženka izpovedovala o osebnih lastnostih toženca po svojem lastnem prepričanju in zaznavi.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0079969
ZPP člen 392, 393, 408, 408/1, 412. ZZZDR člen 105a, 123, 123/1, 129. ZIZ člen 9, 9/5, 19, 19/1, 19/4, 34, 40, 40/1, 268, 271, 271/2.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – določitev stikov – višina preživnine – sodna poravnava – dovolitev sodne poravnave – interesi otrok –preprečevanje nasilja v družini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – sestavine predloga za izdajo začasne odredbe – sredstvo izvršbe – izvršljivost sodne odločbe – nesuspenzivni učinek pritožbe v postopku zavarovanja – aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o dovolitvi sodne poravnave preizkusiti tudi navedbe, ki jih je tožnica podala v postopku o prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, saj bi te lahko vplivale na odločitev o dovoljenosti sodne poravnave.
Začasna odredba ima učinek sklepa o izvršbi in ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati vse sestavine, ki bodo omogočile, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek, torej tudi sredstvo izvršbe.
Sodišče lahko začasne odredbe v razmerjih med starši in otroci izda tudi po meritorni odločitvi o višini preživnine, in sicer vse do pravnomočnosti odločitve.