ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
Po določbi 5. točke V. točke Splošnega dela pogodbe, ki predstavlja materialno pravo med strankama, mora tožnik (leasingodajalec) odračunati znesek zavarovalnine od terjatev do leasingojemalca.
ZNP člen 44, 46, 47.ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – nevrološka poškodba možganov – izvedensko mnenje – preverljivost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – pravica do dokazovanja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nagrada izvedenca
Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere kljub zaslišanju izvedenca ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko in tudi ni (na razumljiv) način pojasnil „tehnike sporazumevanja“.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – motenje posesti – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – motilna dejanja
Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070642
ZGD-1 člen 8, 8-3, 8-4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - prekinitev postopka - - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Za izdajo začasne odredbe v pravdi, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba prvič, verjetno izkazati terjatev do družbe in drugič, verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja toženec, torej obstoj pogojev/pogoja za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, vendar ga lahko reši pravdno sodišče samo, in sicer v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078894
ZPP člen 214. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/3, 25/4, 50, 57, 92. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 174, 174/1, 179.
subjektivna odškodninska odgovornost – padec na poledenelih tleh pred večstanovanjsko stavbo – lastnik – upravnik – najemnik neprofitnega stanovanja – opustitev dolžnega ravnanja – pogodba med najemniki in izvajalcem storitev – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev čiščenja – neprerekana dejstva – standard obrazloženosti ugovora
Poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko čez dan in ponoči sneži in je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo v ustreznih zimskih obuvalih po pohodnih ploščicah, ki so na posameznem mestu pomrznjene, ovrednotiti kot nevarno dejavnost.
Najemniki neprofitnih stanovanj so, v dogovoru in soglasno z lastnikom in upravnikom, sami sklenili pogodbo o čiščenju skupnih površin z izvajalcem, s katero so določili medsebojne pravice in obveznosti. Glede na takšno okoliščino in ob odsotnosti nadaljnjih očitkov o neskrbnosti lastnika oziroma upravnika, ni mogoče zaključiti, da bi ta dva morala zagotoviti še kakšno dodatno čiščenje skupnih površin.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – skupno premoženje zakoncev
Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja.
Listina o sklenitvi zakonske zveze ni pravni naslov po ZVEtL.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.
ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.
predhodna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – nepravnomočen plačilni nalog – odločba ustavnega sodišča
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – gradbeno dovoljenje – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – originaren način pridobitve lastninske pravice
Gradbeno dovoljenje ni ena od predpostavk pridobitve lastninske pravice na podlagi 1. odstavka 116. člena SZ.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine in potencialnim kupcem na splošno, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.