OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine in potencialnim kupcem na splošno, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
ZD člen 132, 145. ZPP člen 196. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
dedič – uveljavljanje lastninskopravnega zahtevka – pravni temelj zahtevka – spor o obsegu zapuščine – nujni sosporniki – pravdni stroški – nagrada odvetnika – obseg nagrade – narok v ponovljenem postopku
Šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko vsak dedič zase uveljavlja lastninskopravne zahtevke, in sicer na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen dednopravnem.
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker prejme odvetnik nagrado na vsaki stopnji, gre toženi stranki nagrada za narok dvakrat, saj so bili naroki opravljeni na dveh stopnjah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0078890
ZPP člen 185, 185/2, 287, 328. ZOR člen 154, 154/1, 277, 377, 377/1. KZ člen 126, 126/5, 245, 245/1.
popravni sklep o stroških postopka – očitna pisna pomota – prevozna pogodba – zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – poneverba - predhodno vprašanje – zastaranje odškodninskega zahtevka – vezanost sodišča na dokazni sklep
Ali je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in s tem povrnitvi pravdnih stroškov, materialnopravno pravilna, ni stvar pritožbe zoper popravni sklep, temveč obravnavanja pritožbe zoper sodbo.
Za zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe velja posebna zakonska ureditev, in sicer v konkretnem primeru ZPPCP. Za terjatve iz naslova poostrene odgovornosti prevoznika (za izgubo blaga), je določen enoletni zastaralni rok, ki začne teči, ko je stvar izgubljena. V primeru, da je škodno dejanje hkrati tudi kaznivo dejanje, je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku.
Odškodninski zahtevek ne more zastarati, dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078939
OZ člen 10. ZPP člen 154, 154/2, 212, 286.
povrnitev škode na objektu – odprava škode – neprerekane trditve o obsegu in višini škode – dokazni predlog – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Tožnica uveljavlja povračilo škode, ki jo je povzročil toženec na njenem objektu in jo je tožnica že odpravila. Škodo tako predstavljajo stroški za opravljena dela ter stroški cenitve škode.
Toženec je višini škode ugovarjal povsem pavšalno, saj ni navedel (pravočasno), katero v tožbi opredeljeno delo na objektu ni bilo potrebno oziroma katera postavka je bila previsoko ovrednotena, temveč je takšne trditve podal šele po opravljenem prvem naroku, torej prepozno.
Pritožbeno navajanje, češ da terjatev še ni zapadla v plačilo (ker naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da se zapadlost terjatve dogovori na čas, ko bo toženec začel normalno poslovati), predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto. Da naj bi toženec na to okoliščino tekom postopka na prvi stopnji (na kakršenkoli način) opozarjal, iz spisa ni razvidno. Pritožnik tudi sicer ne pojasni, na katerem naroku oziroma v okviru katere vloge naj bi to storil. Takšen ugovor je zato neutemeljen.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 6.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca – nevarno območje – druge tehnične rešitve
Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078919
OZ člen 557. ZDen člen 80. ZPP člen 13. ZNP člen 5. ZZK-1 člen 6.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – zapuščina – predmet zapuščinskega postopka – darilo – odstop dednega deleža – predhodno vprašanje – v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini – publicitetni učinek vknjižbe
Zapustnik je že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju razpolagal s celotnim svojim premoženjem, ki ga je izročil tožencu, a ker je zapustnik nepremičnine v pogodbi le opisal in ni navedel zemljiškoknjižnih podatkov, vknjižba lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo na toženca ni bila mogoča. Toženec je že na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju postal lastnik spornih nepremičnin, njihova izročitev pa je bila odložena do izročiteljeve smrti.