ZD člen 132, 145. ZPP člen 196. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
dedič – uveljavljanje lastninskopravnega zahtevka – pravni temelj zahtevka – spor o obsegu zapuščine – nujni sosporniki – pravdni stroški – nagrada odvetnika – obseg nagrade – narok v ponovljenem postopku
Šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko vsak dedič zase uveljavlja lastninskopravne zahtevke, in sicer na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen dednopravnem.
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker prejme odvetnik nagrado na vsaki stopnji, gre toženi stranki nagrada za narok dvakrat, saj so bili naroki opravljeni na dveh stopnjah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079967
OZ člen 150, 153, 153/3, 168, 174, 179. ZPP člen 155.
prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodba
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%.
Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca.
Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0079969
ZPP člen 392, 393, 408, 408/1, 412. ZZZDR člen 105a, 123, 123/1, 129. ZIZ člen 9, 9/5, 19, 19/1, 19/4, 34, 40, 40/1, 268, 271, 271/2.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – določitev stikov – višina preživnine – sodna poravnava – dovolitev sodne poravnave – interesi otrok –preprečevanje nasilja v družini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – sestavine predloga za izdajo začasne odredbe – sredstvo izvršbe – izvršljivost sodne odločbe – nesuspenzivni učinek pritožbe v postopku zavarovanja – aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o dovolitvi sodne poravnave preizkusiti tudi navedbe, ki jih je tožnica podala v postopku o prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, saj bi te lahko vplivale na odločitev o dovoljenosti sodne poravnave.
Začasna odredba ima učinek sklepa o izvršbi in ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati vse sestavine, ki bodo omogočile, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek, torej tudi sredstvo izvršbe.
Sodišče lahko začasne odredbe v razmerjih med starši in otroci izda tudi po meritorni odločitvi o višini preživnine, in sicer vse do pravnomočnosti odločitve.
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba ali pa je tožnik tožencu denar izročil z namenom vložitve zneska kot naložbe v investicijski sklad, saj namen izročitve zneska na prevzeto zavezo toženca, da bo prejeti znesek (vložek) tožniku vrnil, ne vpliva.
poroštvo – poroštvena izjava – obličnost poroštvene izjave – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – veljavnost izjave o poroštvu – skupni namen pogodbenikov – oblike zavarovanja – jamčevanje – razlaga spornih določil
Če je porok kot zakoniti zastopnik družbe vedel za glavno obveznost, za katero se zavezuje kot porok, ker je pri pogajanjih in sklepanju posla aktivno sodeloval, pomanjkljiva obličnost poroštvene izjave še ne pomeni neveljavnosti poroštvene pogodbe.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – samostojni podjetnik posameznik – izbris iz registra
Toženka je bila v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora. Tožeča stranka pa je gospodarska družba. Zato gre za gospodarski spor.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.
razveljavitev pogodbe – rok izpolnitve –bistvena sestavina pogodbe – zahteva upnika za izpolnitev pogodbe – konkludentno ravnanje upnika
Res je bil v pogodbi določen rok plačila prekoračen, vendar pa je T., d.d. s tem, ko je po izteku fiksno določenega roka za plačilo obveznosti, za neplačan del kupnine vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji. Prodajalec je bil torej pripravljen sprejeti izpolnitev tožeče stranke tudi po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, in se torej vložitev predloga za izvršbo šteje za obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev.
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Sklicevanje na navedbe predlagatelja o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
odlog izvršbe na predlog tretjega – izvršba na premičnine – javna listina – prometno dovoljenje – motorno vozilo
Glede na določbe tretjega oddelka III. poglavja ZMV je prometno dovoljenje javna listina, ki izkazuje lastništvo osebe, ki je v njem navedena kot lastnik, temu sledi tudi sodna praksa.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078919
OZ člen 557. ZDen člen 80. ZPP člen 13. ZNP člen 5. ZZK-1 člen 6.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – zapuščina – predmet zapuščinskega postopka – darilo – odstop dednega deleža – predhodno vprašanje – v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini – publicitetni učinek vknjižbe
Zapustnik je že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju razpolagal s celotnim svojim premoženjem, ki ga je izročil tožencu, a ker je zapustnik nepremičnine v pogodbi le opisal in ni navedel zemljiškoknjižnih podatkov, vknjižba lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo na toženca ni bila mogoča. Toženec je že na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju postal lastnik spornih nepremičnin, njihova izročitev pa je bila odložena do izročiteljeve smrti.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
Ker je tožnik sklenjen dogovor za brezplačno uporabo stanovanjske hiše preklical, je prekaristično razmerje med pravdnima strankama prenehalo, zato je upravičen do zahtevka na izročitev stanovanjske hiše v neposredno posest.